prosilec - Zavarovalnica Triglav d. d.

POVZETEK:

Prosilec je od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom zahteval dokumente glede sodne poravnave. Zavezanec je zahtevo zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti ne sodijo med informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021-3/2025/2

Datum: 17. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 4. 2025, zoper pisni odgovor družbe Zavarovalnica Triglav, d. d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 1. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 14. 4. 2025 zoper pisni odgovor Zavarovalnice Triglav, d. d. z dne 1. 4. 2025 se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je 27. 3. 2025 na zavezanca naslovil vlogo in zahteval dokument iz poravnave … in navedel, da je bil stranka v poravnavi z zavezancem, v zvezi s priloženo dokumentacijo glede plačila odškodnine zaradi prometne nezgode iz leta 1994. Informacijo o poravnavi je izvedel šele v letu 2023. Želel bi informacijo o tem kdaj je bila sklenjena poravnava, višina poravnave in na kateri račun je bila izplačana.

(2) Zavezanec je 1. 4. 2025 podal odgovor, da se vložena zahteva nanaša na sklenjeno sodno poravnavo, glede katere je zavezanec prosilcu že pojasnil, da se dokumentacija hrani 10 let in da zavezanec z njo ne razpolaga več. Prav tako gre za dokumentacijo, ki je ni mogoče uvrstiti med tiste kategorije informacij, ki jim 4.a člen ZDIJZ daje lastnost informacije javnega značaja. Ker prosilec zahteva dokumente, ki niso informacije javnega značaja, prav tako pa zavezanec z njimi ne razpolaga več, je zavezanec zahtevo prosilca zavrnil.

(3) Prosilec je dne 14. 4. 2025 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je odločitev zavezanca nezakonita in nepravilna. Prosilec je namreč šele januarja 2023 izvedel, da je bil stranka postopka na sodišču. Trditev, da se dokumentacija hrani 10 let, je neutemeljena. Že samo dejstvo, da je bil ob dogodku opravilno sposoben in ga nihče ni obvestil o dogodku kaže, da v teh primerih obstaja pravna praznina in da je edina možnost dostopa do teh informacij ZDIJZ. Kot strokovnjak z IT področja ve, da se informacije hranijo, da se podatki ne zavržejo, ampak se v fazi arhiviranja shranijo na trakovne nosilce za dolgotrajno hrambo ali v oblak. Ni predstavljivo, da bi kdorkoli brisal podatke po 10 letih. Predlaga, da IP zavezancu naloži posredovanje informacij v celoti, po potrebi opravi vpogled v dokumente in v računovodski program iz tistega obdobja.  

Pritožba ni utemeljena.

(4) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija pisni odgovor zavezanca v celoti.

(5) Nadalje IP ugotavlja, da je družba Zavarovalnica Triglav, d.d., zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, to vprašanje pa v obravnavani zadevi ni bilo sporno.

(6) Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so zavezani za posredovanje le tistih informacij, ki jih opredeljuje 4.a člen ZDIJZ in ne vseh informacij, s katerimi morebiti razpolagajo. V obravnavani zadevi je treba najprej ugotoviti, ali zahtevane informacije sodijo med kategorije informacij, kot jih opredeljuje 4.a člen ZDIJZ, in sicer:

- informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacije o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

(7) Iz zahteve prosilca izhaja, da ta želi prejeti podatke glede sklenjene sodne poravnave, takšnih dokumentov pa glede na njihovo vsebino ni mogoče šteti niti kot informacij iz sklenjenih pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, niti ne gre za informacije iz 2. alineje iste določbe. Posledično je mogoče ugotoviti, da prosilec na podlagi ZDIJZ zahteva informacije, ki skladno s 4.a členom ZDIJZ ne predstavljajo vrste informacij, ki bi jih bili zavezanci dolžni posredovati na podlagi tega zakona.

(8) V zvezi z navedenim IP še dodaja, da je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, ampak bi jih uvrstil med organe po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[1]

(9) Glede vprašanja, katere informacije je po ZDIJZ mogoče zahtevati od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, je IP že večkrat zavzel stališče (npr. odločbe IP št. 09021-2/2023, št. 09021-7/2022, št. 09021-5/2022, št. 09021-10/2020, ...), prav tako pa je o tem vprašanju že odločalo Upravno sodišče RS, npr. v sodbi št. IU 1224/2019-15 z dne 29. 08. 2022, točka 36 in 37. Če ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, jih od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom na podlagi ZDIJZ ni mogoče zahtevati. Takšno je bilo tudi stališče Ustavnega sodišča RS, ki je v postopku za oceno ustavnosti z dne 12.1.2017, opr. št. U-I-52/16-17, poudarilo, »da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalagata razkrivanje poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa tistih pogodb, ki so jedro njegove dejavnosti, pri katerih zavezanec trži neko svojo storitev. Gre za posle, pri katerih vedno zavezanca bremeni neki denarni izdatek, in torej ne spadajo v samo bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti«.

(10) Glede na zgornje ugotovitve vprašanje, ali zavezanec z zahtevanimi informacijami morebiti razpolaga ali z njimi ne razpolaga več, ni bilo pravno relevantno, saj tudi če bi z njimi razpolagal, ZDIJZ ni tista pravna podlaga, ki bi prosilcu omogočila, da se z njimi seznani.

(11) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ (1. tč. izreka te odločbe).

(12) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP ugotavlja, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(13) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.