prosilec - Zavarovalnica Triglav d. d.
+ -Številka: 09021-4/2025
Kategorije: Poslovna skrivnost, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
POVZETEK:
Prosilec je zahteval vse pogodbe in anekse sklenjene z določeno gospodarsko družbo. Zavezanec je zahtevo zavrnil, ker gre za njegovo poslovno skrivnost. IP je ugotovil, da je treba prosilcu posredovati tiste podatke, ki skladno s 6.a členom ZDIJZ predstavljajo absolutno javne osnovne podatke pogodb.
ODLOČBA:
Številka: 09021-4/2025/10
Datum: 4. 11. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 15. 5 2025, zoper pisni odgovor Zavarovalnice Triglav, d. d., Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), z dne 8. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 15. 5. 2025 se delno ugodi in se odločitev Zavarovalnice Triglav, d. d. z dne 8. 5. 2025 delno odpravi ter se odloči: Zavezanec je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:
1.1. Pogodbo št. 08072877082KHPOG003001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – celotni naslov pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – prvi in peti odstavek 4. člena,
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.2. Pogodbo št. 08072877082KHP0G012002 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – celotni naslov pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – tabela v 18. členu,
- trajanju posla – prvi stavek prvega odstavka 31. člena ter
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.3. Aneks št. 1 k pogodbi št. 08072877082KHP0G012002 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – celotni naslov aneksa,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – znesek v 5. členu,
- trajanju posla – prvi odstavek 12. člena ter
- datumu posla na koncu aneksa;
1.4. Aneks št. 2 k pogodbi št. 08072877082KHP0G012002 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – celotni naslov aneksa,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – znesek v 3. členu,
- trajanju posla – prvi odstavek 8. člena ter
- datumu posla na koncu aneksa;
1.5. Aneks št. 3 k pogodbi št. 08072877082KHP0G012002 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – celotni naslov aneksa,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – tabela v 2. členu,
- trajanju posla – prvi odstavek 5. člena ter
- datumu posla na koncu aneksa;
1.6. Aneks št. 4 k pogodbi št. 08072877082KHP0G012002 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – celotni naslov aneksa,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- trajanju posla – prvi odstavek 5. člena ter
- datumu posla na koncu aneksa;
1.7. Pogodbo št. 08072877082KHPOG014011 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naslov pogodbe (z izjemo zadnjih 4 besed),
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – prvi odstavek 10. člena,
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.8. Pogodbo št. 10110977082KHPOG024001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prve štiri besede naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – prvi stavek 16. člena in tabeli v 18. členu,
- trajanju posla – prvih 6 besed 29. člena ter
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.9. Aneks k pogodbi št. 10110977082KHPOG024001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 6 besed naziva aneksa,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – znesek v drugi vrstici 3. člena,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.10. Aneks 2 k pogodbi št. 10110977082KHPOG024001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 7 besed naziva aneksa,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.11. Agreement št. 13100177082KHPOG014001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – 2.-5. beseda naziva agreementa,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – zadnji znesek v prvem odstavku 8. člena in druga in tretja tabela v členu 16,
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.12. Pogodbo št. 21010477082KHPOG103001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prve tri besede naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – prva vrstica na str. 8/19 (7. člen) do besedne zveze brez DDV in prvi stavek odstavka, ki se začne z besedo »Maksimalna« na str. 10/19 (7. člen),
- trajanju posla – prvi odstavek 12. člena ter
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.13. Aneks št. 1 k pogodbi št. 21010477082KHPOG103001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »pogodbi«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.14. Aneks št. 2 k pogodbi št. 21010477082KHPOG103001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »pogodbi«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – prvi dve vrstici 7. in 8. odstavka 4. člena (str. 3),
- datumu posla na koncu aneksa;
1.15. Pogodbo št. 21060977082KHPOG030001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih šest besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – prvi odstavek 11. člena in tabela v prilogi 6,
- trajanju posla – prvi stavek 23. člena ter
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.16. Aneks št. 1 k pogodbi št. 21060977082KHPOG030001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »sistema«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – tabela v 2. členu,
- trajanju posla – prvi stavek 7. člena,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.17. Aneks št. 2 k pogodbi št. 21060977082KHPOG030001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »sistema«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – tabela v 2. členu,
- trajanju posla – prvi stavek 9. člena,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.18. Aneks št. 3 k pogodbi št. 21060977082KHPOG030001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »sistema«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- trajanju posla – prva vrstica 7. člena (od besede »Aneks« do besede »let«),
- datumu posla na koncu aneksa;
1.19. Aneks št. 4 k pogodbi št. 21060977082KHPOG030001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »sistema«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – tabela v 2. členu,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.20. Pogodbo št. 21111777032BIPOG030071 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih osem besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – tabela v tč. 10 4. člena (brez opisov kategorije),
- trajanju posla – 28. člen ter
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.21. Aneks št. 1 k pogodbi št. 21111777032BIPOG030071 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »vzdrževanja«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – tabela v 2. členu (brez opisov kategorije),
- datumu posla na koncu aneksa;
1.22. Pogodbo št. 12120377082KHPOG012001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prve štiri besede naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – prvi stavek 16. člena in tabeli v 18. členu,
- trajanju posla – prvih 6 besed 29. člena ter
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.23. Aneks k pogodbi št. 12120377082KHPOG012001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih šest besed naziva aneksa,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.24. Aneks 2 k pogodbi št. 12120377082KHPOG012001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih šest besed naziva aneksa,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – prvi stavek 3. člena in tabeli v 18. členu
- datumu posla na koncu aneksa;
1.25. Pogodbo št. 13030677082KHPOG012001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prve štiri besede naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – prvi stavek 15. člena in tabeli v 17. členu,
- trajanju posla – prvih 6 besed 29. člena ter
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.26. Aneks k pogodbi št. 13030677082KHPOG012001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih šest besed naziva aneksa
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.27. Pogodbo št. 13030677082KHPOG012002 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prve štiri besede naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – prvi stavek 15. člena in tabeli v 17. členu,
- trajanju posla – prvih 6 besed 29. člena ter
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.28. Aneks k pogodbi št. 13030677082KHPOG012002 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih šest besed naziva aneksa,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.29. Pogodbo št. 15013077082KHPOG030001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 6 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – prvi odstavek 11. člena in tabela v prilogi 6,
- trajanju posla – prvi stavek 23. člena ter
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.30. Aneks št. 1 k pogodbi št. 15013077082KHPOG030001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »sistema«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – tabela v 2. členu,
- trajanju posla - prvi stavek 7. člena,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.31. Aneks k pogodbi št. 15013077082KHPOG030001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »sistema«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.32. Aneks št. 2 k pogodbi št. 15013077082KHPOG030001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »sistema«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – tabela v 2. členu,
- trajanju posla - prvi stavek 9. člena,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.33. Pogodbo št. 13112577082KHPOG117001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 7 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – četrti odstavek 8. člena in tabela v 17. členu (brez opisov kategorij dela),
- trajanju posla – prvi stavek 33. člena ter
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.34. Aneks št. 1 k pogodbi št. 13112577082KHPOG117001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »produkta«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.35. Aneks št. 3 k pogodbi št. 13112577082KHPOG117001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »produkta«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – vsi zneski v 11. členu,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.36. Aneks št. 4 k pogodbi št. 13112577082KHPOG117001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »sistema«
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – vsi zneski v 11. členu,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.37. Pogodbo št. 12120377082KHPOG014002 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 5 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – druga in tretja tabela v 9. členu,
- trajanju posla – prvih 7 besed 24. člena ter
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.38. Aneks k pogodbi št. 12120377082KHPOG014002 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 7 besed naziva aneksa,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma) na str. 2 in 3;
1.39. Aneks št. 2 k pogodbi št. 12120377082KHPOG014002 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »funkcionalnosti«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.40. Aneks št. 3 k pogodbi št. 12120377082KHPOG014002 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »funkcionalnosti«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – vsi zneski, ki sledijo neposredno alinejam v 10b. členu,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.41. Aneks št. 4 k pogodbi št. 12120377082KHPOG014002 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »funkcionalnosti«
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – druga tabela v 2. členu,
- trajanju posla – prvi stavek četrtega odstavka 3. člena,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.42. Aneks št. 5 k pogodbi št. 12120377082KHPOG014002 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »funkcionalnosti«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – druga tabela v 2. členu,
- trajanju posla – prvi stavek četrtega odstavka 3. člena,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.43. Pogodbo št. 21072177082KHPOG013004 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – točka 9.1,
- trajanju posla – prvi dve vrstici točke 19.1 ter
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.44. Pogodbo št. 23091177120SKPOG030043 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naslov pogodbe na str. 1,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – znesek v 7. alineji tč. III-1, str. 3,
- trajanju posla – prvi odstavek tč. XVII-1 ter
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.45. Pogodbo št. 16011177082KHPOG022003 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 7 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – zneska v 10. členu,
- trajanju posla – prvi stavek 21. člena ter
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.46. Aneks št. 1 k pogodbi št. 16011177082KHPOG022003 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »opreme«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – znesek v vrstici »Skupaj« v tabeli v 4. členu,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.47. Aneks št. 2 k pogodbi št. 16011177082KHPOG022003 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »opreme«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbena vrednost: zneska v tabeli 1 priloge in znesek v vrstici »Skupaj« v tabeli 2 priloge,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.48. Aneks št. 3 k pogodbi št. 16011177082KHPOG022003 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »opreme«,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.49. Pogodbo št. 1612077082KHPOG005001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 9 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – znesek v 5.1 členu,
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.50. Pogodbo št. 17122277082KHPOG005001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 9 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – znesek v 5.2 členu,
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.51. Pogodbo št. 18111277082KHPOG005001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 9 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – znesek v 5.2 členu,
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.52. Pogodbo št. 19112577082KHPOG009002 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 9 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – znesek v 5.2 členu,
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.53. Pogodbo št. 20110977082KHPOG009001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 9 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – znesek v 5.2 členu,
- datumu posla na koncu pogodbe;
1.54. Pogodbo št. 21122777082KHPOG009001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 9 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – zneski v 5.2 členu,
- datumu posla v prvi vrstici pod naslovom pogodbe;
1.55. Pogodbo št. 22101877082KHPOG007001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 9 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – zneski v 5.2 členu,
- datumu posla v prvi vrstici pod naslovom pogodbe in na dnu pogodbe;
1.56. Pogodbo št. 24111177082KHPOG006001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 9 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – znesek v 5.2 členu,
- datumu posla v prvi vrstici pod naslovom pogodbe in na dnu pogodbe;
1.57. Pogodbo št. 17042877082KHPOG006001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 7 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – znesek v 6.1 členu,
- trajanju posla – prvi stavek 14. člena,
- datumu posla v prvi vrstici pod naslovom pogodbe;
1.58. Aneks št. 1 k pogodbi št. 17042877082KHPOG006001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – naziv aneksa od besede »Aneks« do besede »opreme«
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – tretji znesek v vrstici »Za plačilo €« v tabeli v2. členu,
- datumu posla na koncu aneksa;
1.59. Pogodbo št. 21121677082KHPOG008001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 6 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – znesek v četrti vrstici 10. člena,
- trajanju posla – prvih 6 besed 14. člena,
- datumu posla v prvi vrstici pod naslovom pogodbe;
1.60. Pogodbo št. 23101777570BIPOG041039 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 7 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – znesek v 11.1 členu,
- datumu posla v prvi vrstici pod naslovom pogodbe;
1.61. Pogodbo o najemu /…/ z dne 5. 12. 2022 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 6 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – zneska v zadnji vrsticah tabel v 7. členu,
- datumu posla v prvi vrstici pod naslovom pogodbe;
1.62. Pogodbo št. 24111177082KHPOG006001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 9 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – znesek v 5.2 členu,
- trajanju posla – prvih 6 besed 14. člena,
- datumu posla v prvi vrstici pod naslovom pogodbe in na dnu pogodbe;
1.63. Pogodbo št. 24082977082KHPOG007001 na način, da prekrije vse podatke, razen podatkov o:
- vrsti posla – prvih 5 besed naziva pogodbe,
- pogodbenih partnerjih (naziv ali firma, sedež, poslovni naslov) na str. 1,
- pogodbeni vrednosti – znesek v 8.4 členu,
- datumu posla v prvi vrstici pod naslovom pogodbe;
1.64. Excel tabela poimenovana …1-(01.07.2015-01-07-2020), na način, da bodo razvidni stolpci J (prejemnik) in stolpca P in Q (višina izplačila in valuta), pri čemer mora prekriti podatke iz vrstice 26;
1.65. Excel tabela poimenovana …2(01.07.2020-danes), na način, da bodo razvidni stolpci J (prejemnik) in stolpca P in Q (višina izplačila in valuta), pri čemer mora prekriti podatke iz vrstice 98;
1.66. Excel tabela poimenovana seznam-…- … 1. 1. 2007-30.6.2015 – rač. 170, na način, da bodo razvidni stolpci F (prejemnik) in E (višina izplačila);
1.67. Excel tabela poimenovana seznam-…,… 1.1.2007-30.6.2015-rač.623, na način, da bodo razvidni stolpci F (prejemnik) in E (višina izplačila).
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
(1) Prosilec je 14. 4. 2025 na zavezanca naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za:
1. kopije vseh pogodb in aneksov, sklenjenih z Zavarovalnico Triglav, d. d. in družbo …, d. o. o. (oz. vsemi njenimi pravnimi naslednicami), od začetka sodelovanja do danes, vključno z
- osnovnimi podatki o pogodbah (datum sklenitve, vrednost, predmet pogodbe),
- pogodbami in aneksi, ki vključujejo hčerinske družbe Zavarovalnice Triglav d. d., kjer je zavarovalnica partner v tri- ali večstranskih/partitnih pogodbah z ….
2. Datum sklenitve vsake pogodbe in aneksa in skupno številko pogodb v tem obdobju,
3. Skupno vrednost vseh plačil, izvedenih v zvezi s temi pogodbami, razčlenjeno po letih od začetka do danes.
Dokumente je zahteval v elektronski obliki.
(2) Zavezanec je v postopku pridobil izjavo stranskega udeleženca, družbe …, d. o. o., ki je zatrjevala izjemo poslovne skrivnosti. Zavezanec je zahtevo prosilca zavrnil z odgovorom z dne 8. 5. 2025 (v nadaljevanju zavrnilni odgovor), pri čemer je zatrjeval zlorabo postopka, saj je bil prosilec z vsebino seznanjen v okviru delovnega razmerja pri zavezancu. Prav tako je zatrjeval, da je glede zahtevanih dokumentov podana izjema poslovne skrivnosti zavezanca in stranskega udeleženca, in sicer tako po subjektivnem kot objektivnem kriteriju. Zavezanec prav tako meni, da ni dolžan razkriti osnovnih podatkov iz pogodb, saj gre pri pogodbah za jedro njegove dejavnosti, razkritje pa bi hudo škodovalo njegovemu konkurenčnemu položaju.
(3) Prosilec je dne 15. 5. 2025 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je Zavarovalnica Triglav nedvomno zavezanka po ZDIJZ, da je zahteval informacije, ki nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja, da je zavezanec le pavšalno in nekonkretizirano utemeljil izjemo varstva poslovne skrivnosti, prav tako nasprotuje, da zlorablja pravico dostopa do informacij, saj ima to pravico vsakdo, zahteve pa ni vložil zlonamerno ali s šikanoznim namenom.
(4) IP je dne 3. 7. 2025 z vloženo pritožbo seznanil zavezanca in ga pozval k predložitvi zahtevane dokumentacije in opredelitvi do pritožbenih navedb. Prav tako je istega dne s postopkom seznanil stranskega udeleženca. Stranski udeleženec je v odgovoru z dne 17. 7. 2025 navedel, da pogodbe vsebujejo informacije, ki predstavljajo njihovo poslovno skrivnost. Podatki iz pogodb so tesno povezani z bistvenimi vidiki njihovega poslovanja in konkurenčno strategijo, saj vsebujejo pogoje poslovanja ter cenovne in tehnične strukture storitev. Razkritje tovrstnih informacij ne bi bilo skladno s 6. členom ZDIJZ, ki določa izjeme od prostega dostopa, prav tako bi ogrozilo njihov tržni položaj in odnose s poslovnimi partnerji.
(5) Zavezanec je dne 23. 7. 2025 IP posredoval zahtevane dokumente, obenem pa je ponovno navedel, da je informacijska infrastruktura ključna za poslovanje zavezanca in torej predstavlja jedro njegove dejavnosti, razkritje pa bi resno ogrozilo konkurenčno sposobnost zavezanca. Subjektivnemu kriteriju poslovne skrivnosti zadostuje izrecna odredba zavezanca o tem, ki je navedena tako v splošnih aktih družb, kot vključitev klavzul v predmetne pogodbe. Z razkritjem bi družbama tudi nastala občutna škoda, saj dokumenti vsebujejo cenike in plačilne pogoje, tehnične rešitve, posebne dogovore, notranje značilnosti sistema, kar lahko poveča varnostna tveganja, strategijo informatizacije in digitalizacije podjetja. Zavezanec brez informacijskih sistemov ne bi mogel izvajati svoje jedrne dejavnosti, tj. zagotavljanja zavarovalnega kritja in upravljanja zavarovalnih pogodb.
Pritožba je delno utemeljena.
(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(7) Družba Zavarovalnica Triglav, d.d. je zavezanec po prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava[1], to vprašanje pa v obravnavani zadevi ni bilo sporno. Delež pravnih oseb javnega prava v kapitalu zavezanca je 63,07 %.
(8) Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so zavezani za posredovanje le tistih informacij, ki jih opredeljuje 4.a člen ZDIJZ in ne vseh informacij, s katerimi morebiti razpolagajo. V obravnavani zadevi je treba najprej ugotoviti, ali zahtevane informacije sodijo med kategorije informacij, kot jih opredeljuje 4.a člen ZDIJZ, in sicer:
- informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;
- informacije o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.
(9) Zavezanec je IP posredoval številne pogodbe in anekse, ob pregledu katerih IP ugotavlja, da se nekateri dokumenti ponavljajo, zahtevi prosilca pa ustrezajo dokumenti, ki so navedeni v 1. tč. izreka te odločbe. IP je pogodbe v izreku opredelil z enolično številko, ki je pod kodo navedena na vsaki posamezni pogodbi (kadar je to bilo mogoče in je takšna številka na dokumentu obstajala), saj poimenovanje pogodb mestoma že razkriva informacije, ki so predmet presoje tega postopka. Pri aneksih, ki večkrat svoje enolične številke niso imeli, je IP v izreku odločbe navedel zaporedno številko aneksa in enolično številko pogodbe, na katero se navedeni aneks nanaša. Na ta način je IP opredelil, kateri dokumenti so del tega pritožbenega postopka. Dokumenti, ki so predmet tega postopka so tudi excel tabele, kot bo podrobneje obrazloženo v tč. 29 obrazložitve te odločbe. Ob pregledu vsebine pogodb in aneksov, IP ugotavlja, da jih je mogoče uvrstiti med informacije po 4.a členu ZDIJZ, saj gre za izdatke poslovnega subjekta za naročilo svetovalnih ali drugih storitev. Temu v postopku ni oporekal niti stranski udeleženec, ki je pogodbe v odgovoru na pritožbo (14. točka, str. 11) opisal kot »mešane pogodbe, v katerih so dogovorjene različne vrste storitev«. Glede na navedeno je dokumente, ki so določno navedeni v 1. tč. izreka te odločbe, šteti za informacije, ki jih 4.a člen ZDIJZ opredeljuje kot informacije javnega značaja.
(10) Ob ugotovitvi, da zahtevani podatki sodijo med informacije javnega značaja, se je IP v nadaljevanju opredelil do obstoja izjem, določenih v 5.a oz. prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, oz. je ugotavljal, ali obstajajo razlogi, zaradi katerih informacij ni mogoče obravnavati kot prosto dostopnih informacij javnega značaja. Zavezanec je v postopku zatrjeval, da je glede zahtevanih podatkov podana izjema varstva poslovne skrivnosti, pri čemer je zatrjeval tako subjektivni kot objektivni kriterij po ZGD-1, kot to, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 2. člena ZPosS.
(11) Skladno z drugo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. IP je zato pri dokumentih, ki so nastali pred navedenim datumom upošteval določbe, ki jih je glede poslovne skrivnosti urejal takrat veljavni ZGD-1, za dokumente nastale po 20. 4. 2019 pa določbe ZPosS.
(12) Pojem poslovne skrivnosti je ZGD-1 urejal v določbah členov 39. in 40. ZGD-1 je razlikoval dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1). Opozoriti je treba tudi na določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni (ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev).
(13) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
1. je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
2. ima tržno vrednost;
3. imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.
(14) Upoštevaje določbe 39. člena ZGD je IP najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija. Kot izhaja iz pravne teorije, se ta odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ni spuščal v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je bila prepuščena njemu samemu. Kot izhaja npr. iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 (točka 12), ni mogoče posegati v avtonomijo gospodarskega subjekta, da sam določi s pisno odredbo oziroma sklepom, kaj šteje za poslovno skrivnost, če niso podane zakonsko določene izjeme po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Povedano drugače, po tem kriteriju ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč gre za subjektivno odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Ne glede na to, pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom družba določi tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1).
(15) IP je vpogledal v različice pravilnikov (sprejete na različne datume iz časa nastanka zahtevanih dokumentov), ki jih je zavezanec priložil posredovanim dokumentom v namen utemeljevanja poslovne skrivnosti, in ugotovil, da poslovni subjekt kot poslovno skrivnost opredeljuje tudi vse podatke o informacijskem sistemu in informacijskih sredstvih specifičnih za družbo, posamične klavzule o varovanju poslovni skrivnosti pa vsebujejo tudi same pogodbe. Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da je pri pogodbah in aneksih, sklenjenih do dne 19. 4. 2019, izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti, saj gre za dokumente, ki so tako v pravilniku kot tudi s posamičnimi odredbami na dokumentih samih, vidno označene kot poslovna skrivnost. Ob izkazanem subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti ni potrebe po ugotavljanju, ali je podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti.
(16) IP je v nadaljevanju presojal še obstoj poslovne skrivnosti pri pogodbah (in povezanih aneksih), sklenjenih od 20. 4. 2019 dalje, ko je začel veljati ZPosS. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona, poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. Upoštevaje navedeno je IP presojal zahtevane informacije z vidika obstoja navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost.
(17) Najprej je mogoče ugotoviti, da gre za informacije, ki nedvomno izkazujejo poslovne informacije, saj je zavezanec družba, ki deluje na trgu. Zahtevani podatki se namreč nanašajo na podatke, s kom zavezanec posluje in na podatke, ki se nanašajo na ureditev poslovnega razmerja med zavezancem in izvajalcem storitev. Glede ja dejstvo, da predloženi pravilniki kot poslovno skrivnost varujejo tudi vse podatke o informacijskem sistemu in informacijskih sredstvih specifičnih za družbo, navedeno je opredeljeno v internem aktu zavezanca, poslovno skrivnost pa so dolžni varovati vsi zaposleni družbi, pogodbeni sodelavci, študentje, člani organov družbe, zaposleni pri poslovnih partnerjih in njihovi zunanji sodelavci ter druge pravne in fizična osebe, ki so se seznanile s podatki oz. informacijami, ki so označeni kot poslovna skrivnost, ne glede na to, kako so izvedeli zanjo in ob upoštevanju domneve iz drugega odstavka 2. člena ZPosS, IP ugotavlja, da sta izpolnjeni prva in tretja alineja prvega odstavka 2. člena ZPosS, torej, da gre za informacije, ki niso splošno znane in da so zagotovljeni ukrepi, da se zaupnost ohrani (pisni pravilnik o poslovni skrivnosti, ki je dostopen vsem zaposlenim, pa tudi oznake na dokumentih).
(18) Informacije pa morajo poleg navedenega imeti še »tržno vrednost«, kot tretji pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Predlagatelj zakona je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[2]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[3]
(19) Kot je navedel zavezanec, je informacijska infrastruktura ključna za njegovo poslovanje, podatki v pogodbah pa vsebujejo tehnične rešitve, posebne dogovore, notranje značilnosti sistema, kar lahko poveča varnostna tveganja, strategijo informatizacije in digitalizacije podjetja. Zavezanec brez informacijskih sistemov ne bi mogel izvajati svoje jedrne dejavnosti, tj. zagotavljanja zavarovalnega kritja in upravljanja zavarovalnih pogodb. Podobno je zatrjeval tudi stranski udeleženec, in sicer da so podatki iz pogodb tesno povezani z bistvenimi vidiki njihovega poslovanja in konkurenčno strategijo, saj vsebujejo pogoje poslovanja ter cenovne in tehnične strukture storitev, razkritje pa bi ogrozilo njegov tržni položaj in odnose s poslovnimi partnerji. Po oceni IP je zavezanec s svojimi navedbami izkazal, da je v obravnavani zadevi izpolnjena tudi zahteva, da bi razkritje zahtevanih podatkov potencialno škodovalo poslovnim interesom in konkurenčni sposobnosti zavezanca, kar pomeni, da imajo zahtevani podatki za zavezanca določeno tržno vrednost.
(20) Glede na navedeno je v obravnavani zadevi mogoče ugotoviti, da so izpolnjeni pogoji za omejitev dostopa do zahtevanih podatkov zaradi varstva poslovne skrivnosti tudi po ZPosS.
(21) IP pa je nadalje moral ugotoviti še, ali v obravnavanem primeru pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti tisti podatki, ki so po zakonu javni. Tudi po tretjem odstavku 2. členu ZPosS se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne. V skladu s slednjim je tako IP upošteval določbe ZDIJZ, ki opredeljujejo absolutno javne podatke.
(22) Na podlagi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ se dovoli dostop do zahtevanega podatka, ne glede na izjemo varstva poslovne skrivnosti, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, med katere sodi podatek o vrsti posla, o pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe), pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil ter datumu in trajanju posla. To so torej absolutno javno dostopni podatki, kar izhaja tudi iz sodne prakse[4]. Tehtanje med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) je opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom in njihovih pogodbenih partnerjev na njihovi avtonomiji določiti podatke za poslovno skrivnost.
(23) IP je v nadaljevanju presojal tudi tretji odstavek 6.a člena ZDIJZ, ki določa, da lahko zavezanci, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena ZDIJZ (tak zavezanec je tudi Zavarovalnica Triglav, d. d., saj delež oseb javnega prava v osnovnem kapitalu, posamični ali skupaj ni 100%, kot to predvideva prvi odstavek 10.a člena ZDIJZ), zavrnejo dostop do osnovnih podatkov iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, pa ne gre za donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek. Gre za izjemo od izjem, ki jo je treba ozko in strogo, saj pomeni izjemo od splošnega režima transparentnosti. IP tako poudarja, da je prosta dostopnost do osnovnih podatkov o sklenjenih pravnih poslih »pravilo«, ki ga je mogoče zgolj izjemoma omejiti, če poslovni subjekt izkaže nastanek »hujše« škode njegovemu konkurenčnemu položaju na trgu«, obenem pa lahko to izjemo od izjem upoštevamo le pri pogodbah, ki ne predstavljajo donatorskih, sponzorskih, svetovalnih, avtorskih ali drugih intelektualnih storitev oz. drugih poslov, s katerimi se dosega enak učinek.
(24) IP ugotavlja, da v konkretnem primeru te določbe ni mogoče uporabiti. Prosilec namreč zahteva dostop do pogodb, ki jih je treba glede na njihovo vsebino opredeliti kot svetovalne, avtorske oz. intelektualne pogodbe, in sicer v celoti oz. v svojem pretežnem delu. Posledično ne gre za pogodbe, za katere bi zakonodajalec predvidel, da bi bil mogoč odstop od prvega odstavka 6.a člena, ki določa absolutno javnost osnovnih podatkov. Da se z opredelitvijo pogodb kot svetovalnih, avtorskih oz. intelektualne pogodbe strinja tudi sam zavezanec, izhaja tudi iz njegovega odgovora na pritožbo (tč. 14, str. 11), pri čemer sicer zatrjuje, da gre za t. i. mešane pogodbe, katerih predmet so samo v določenem delu tudi svetovalne, avtorske in druge intelektualne storitve, zaradi česar bi bilo treba pogodbe razčleniti, saj bi bil prosilec upravičen le do tistega obsega storitev, ki se nanaša na intelektualne storitve, vendar bi slednje pomenilo izdelavo novega dokumenta, kar je v nasprotju s 4. členom ZDIJZ. IP se s temi navedbami ne more strinjati. Kadar zavezanec razpolaga z dokumentom, ki bi bil »mešane narave«, pa informacij iz dokumenta ni mogoče izločiti na način, da bi lahko z delnim dostopom omogočili le dostop do tistega dela dokumenta, za katerega zavezanec šteje, da predstavlja intelektualno storitev, je treba dokument v celoti šteti za informacijo javnega značaja, saj dokument vsebuje tudi podatke, ki so informacije javnega značaja, v konkretnem primeru, absolutno javne informacije javnega značaja, četudi morda le v delu, zaradi česar je treba te razkriti javnosti. IP se v podrobnejšo presojo, v kakšnem delu navedeni dokumenti morebiti predstavljajo tudi druge vrste pogodb, ni spuščal, saj to za ta postopek ni bilo bistveno. Nesporno je namreč, da se pogodbe nanašajo tudi na svetovalne, avtorske in intelektualne storitve in glede na vsebino pogodb, so te storitve zastopane v pretežnem delu pogodbe, če že ne v celoti, kar povsem zadostuje za to, da je te pogodbe mogoče opredeliti kot informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, hkrati pa tudi kot informacije, glede katerih ni mogoče upoštevati izjeme od izjem iz tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ. Zatrjevanje, da bi razkritje huje škodovalo konkurenčnemu položaju zavezanca na trgu, je IP za obravnavano zadevo, štel kot pravno irelevantno. Obenem pa vendarle pripominja, da škoda v postopku ni bila izkazana. Prost dostop do osnovnih podatkov o zahtevanih pogodbah (in povezanih aneksih) ne more huje škodovati konkurenčnemu položaju zavezanca na trgu, saj je njegova temeljna dejavnost zagotavljanja zavarovalnega kritja in upravljanja zavarovalnih pogodb. Razkritje osnovnih podatkov iz pogodb o vzdrževanju informacijskega sistema (in podobnih tipov pogodb), torej razkritje osnovnih podatkov pogodb, ki ne predstavljajo temeljne dejavnosti zavezanca, tega ne more postaviti v tak položaj na trgu sklepanja zavarovalnih pogodb, da bi bil njegov konkurenčni položaj huje ogrožen. Razkritje teh določenih podatkov po mnenju IP tudi ne more vplivati na pogajalska izhodišča zavezanca pri opravljanju temeljne dejavnosti v tolikšni meri, da bi mu zaradi tega nastala hujša gospodarska škoda, kot to zatrjuje zavezanec. Osnovni podatki namreč ne izkazujejo informacij o predmetu posla in drugih podrobnosti sklenjenega in izpeljanega posla. Prav tako ne gre za podatke o poslih, ki bi predstavljali jedro dejavnosti zavezanca. Povedano drugače, IP je ugotovil, da navedbe zavezanca v pritožbenem postopku ne izkazujejo hujše škode, ki bi z razkritjem predmetnih podatkov lahko nastala konkurenčnemu položaju zavezanca na trgu.
(25) Kot izhaja iz predloga ZDIJZ-C, je bil krog zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja razširjen iz razloga upravičenega pričakovanja države oziroma državljanov, da bodo poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava opravljali vse posle kot dober in skrben gospodarstvenik. Država je primarno v gospodarskih družbah, kjer nastopa kot večinski delničar, kot je v primeru zavezanca, zainteresirana, da družba ravna pri izdatkih z vso skrbnostjo. Transparentnost sklepanja poslov, ki zadevajo izdatke družbe, je eden izmed pomembnih dejavnikov in izkazov solidnega in na temelju konkurenčnosti zasnovanega poslovanja družbe, ki od odločevalcev terja povečano stopnjo odgovornosti ter premišljeno sprejemanje odločitev glede izdatkov družbe. Namen sprejete novele je torej bil v krepitvi transparentnosti poslovanja, zavezanosti javnosti, odgovornosti in integriteti pri upravljanju poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Eden od glavnih ciljev novele ZDIJZ-C je bil, da se preko dviga stopnje transparentnosti pri sklepanju poslov, pripomore k bolj učinkovitemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, predvsem tudi gospodarskih družb v lasti države. To naj bi pripomoglo tudi k vzpostavitvi konkurenčnih pogojev na trgu, predvsem za male in srednje velike gospodarske družbe, ki želijo poslovati oziroma konkurirati gospodarskim subjektom pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Med glavnimi načeli je med drugim tako ZDIJZ-C opredelil načelo večje transparentnosti poslovanja poslovnih subjektov, ki upravljajo premoženje in finančna sredstva oseb javnega prava. V skladu s temi nameni je predlagatelj tako opredelil kot absolutno javne osnovne podatke o izdatkih poslovnih subjektov, tudi pri naročilu blaga in storitev.
(26) Predhodne navedbe iz novele ZDIJZ-C je IP navedel z namenom poudarka dejstva, da v obravnavanem primeru ne gre za katerokoli gospodarsko družbo, ki deluje na trgu, ampak za gospodarsko družbo, katere večinski lastnik je Republika Slovenija.
(27) IP prav tako kot popolnoma neutemeljene šteje navedbe zavezanca, da je prosilec zahteval podatke o pogodbah, ki predstavljajo jedro njegove dejavnosti. Iz vpogleda v Poslovni register Slovenije izhaja, da ima zavezanec pod glavno dejavnost navedeno 65.120 Dejavnost zavarovanja, razen življenjskega, pod druge dejavnosti pa nima navedenih dejavnosti. Dejavnost delovanja, posodabljanja in vzdrževanja informacijskega sistema, ki je morda za zavezanca pomembna dejavnost za opravljanje njegove temeljne dejavnosti, je kljub temu zgolj podporna dejavnost njegovi temeljni dejavnosti. Zavezanec namreč na trgu ne nastopa v funkciji trženja njegovega informacijskega sistema, saj to ni njegov temeljni produkt. Informacijski sistem je tako lahko opredeliti le kot podporno dejavnost, ki jo zavezanec potrebuje za opravljanje svoje temeljne dejavnosti. Da slednja ni temeljna dejavnost zavezanca, izhaja že iz samega dejstva, da zavezanec za to dejavnost sklepa pogodbe z zunanjimi izvajalci, da mu slednjo storitev nudijo, prav te pogodbe pa so predmet presoje v tem postopku, ne pa tudi pogodbe iz dejavnosti zavarovanja, ki bi predstavljale temeljno, glavno dejavnost zavezanca. IP je posledično vse navedbe, s katerimi zavezanec trdi, da so zahtevane pogodbe nastale v okviru njegove temeljne dejavnosti, štel za neustrezne in za obravnavani pritožbeni postopek neupoštevne. Ker ne gre za temeljno dejavnost zavezanca, tudi ni mogoče šteti, da bi se zavezanec lahko skliceval na izjemo od izjeme iz tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ.
(28) IP je tako odločil, da so osnovni podatki o pravnih poslih, ki so predmet zahteve in pritožbe, v konkretnem primeru prosto dostopni. Ob tem IP poudarja, da se kot podatek, ki izkazuje pogodbeno vrednost, šteje tudi podatek o ceni na enoto, saj ta predstavlja hkrati tudi podatek o vrednosti posla. IP je v svoji praksi že odločil, da cene na enoto oziroma »več posamičnih pogodbenih vrednosti« sodijo med »pogodbeno vrednost pravnega posla«, v skladu s prvim odstavkom 6.a člena ZDIJZ[5]. Navedeno pa je potrdila tudi sodna praksa[6]. Upoštevaje navedeno je tako IP odločil o prostem dostopu tudi do podatkov o urni postavki, posamezni pogodbeni vrednosti in obračunski enoti, odvisno od specifike posamezne pogodbe. IP na tej točki pojasnjuje še, da določene pogodbe ne vsebujejo vseh informacij, ki jih določa 6.a člen ZDIJZ (npr. računa partnerja ali trajanja pogodbe), v takem primeru o dostopu do te informacije ni bilo odločeno, saj je dokument ne vsebuje. IP na tem mestu pojasnjuje še, da ZDIJZ varuje pravico prosilca prejeti informacije iz že obstoječih dokumentov, zato je IP odločil, da se prosilcu posredujejo informacije iz samih pogodb, s katerimi zavezanec razpolaga. Prosilec od zavezanca namreč ne more zahtevati, da mu isto informacijo posreduje večkrat in da jo predhodno uredi v posamezne tabele ali izpisuje. Iz zahteve prosilca namreč izhaja, da želi kopije vseh pogodb (tč.1) in posebej datum vsake pogodbe (tč.2). Ker datum pogodbe izhaja že iz kopije same pogodbe, ki je dostopna tudi v delu, ki se nanaša na datum sklenitve, je zahteva prosilca iz tč 2 vsebovana že v tč. 1 in se je prosilec z njo seznanil, zato je ne more zahtevati ponovno in posebej. Enako velja za plačila, prosilec lahko pridobi dokument, s katerim zavezanec razpolaga, ni pa zavezanec zanj dolžan na podlagi ZDIJZ pripraviti skupne vrednosti plačil in te razčleniti po letih od začetka do danes ali ustvarjati dokumenta za namen postopka po ZDIJZ,
(29) Ker so po prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ absolutno javno dostopni podatki iz poslov naročila svetovalnih ali drugih storitev tudi podatki o višini posameznih izplačil, je IP odločil, da je zavezanec dolžan posredovati prosilcu tudi te podatke. Podatki o izplačilih pa izhajajo iz posredovanih seznamov (excel) izplačil zavezanca z družbo … d. o. o. (oz. njenimi pravnimi naslednicami), ki jih je zavezanec označil z nazivi:
- …1-(01.07.2015-01-07-2020), pri čemer izplačilo izhaja iz stolpca P,
- …2(01.07.2020-danes), pri čemer izplačilo izhaja iz stolpca P,
-seznam-…- … 1. 1. 2007-30.6.2015 – rač. 170, pri čemer izplačilo izhaja iz stolpca E in
-seznam-…,… 1.1.2007-30.6.2015-rač.623, pri čemer izplačilo izhaja iz stolpca E.
IP ob tem ugotavlja, da iz tabel ne izhaja, na katero posamezno pogodbo se nanašajo. Prav tako je v tabelah izplačilo tudi gospodarski družbi, ki ne predstavlja družbe … d. o. o. ali njenih pravih naslednic (in IP predvideva, da je v tabeli pomotoma zaradi izpeljanke iz imena …), zato je IP navedel, da se ta podatek pred posredovanjem prekrije.
(30) Ker je zavezanec v postopku zatrjeval tudi zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, se IP v nadaljevanju opredeljuje tudi do teh navedb.
(31) Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.
(32) IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (in številnih drugih), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.
(33) Po navedbah zavezanca na šikanoznost zahteve prosilca kaže dejstvo, da je bil prosilec v okviru delovnega razmerja pri zavezancu s podatki že seznanjen. IP uvodoma povzema sodbo Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017. Iz navedene sodbe izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP, izhaja pa tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Mnenje ZPS). Kriteriji, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice, kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost, šikaniranje ipd., izhajajo torej iz sodne prakse, prakse IP in tudi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-C.
(34) ZDIJZ torej ne določa konkretnih elementov oziroma kriterijev, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec, zato se pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upoštevajo kriteriji, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:
- ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami (Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008);
- zloraba pravice do pritožbe je med drugim podana tedaj, ko je pritožba očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012);
- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic (Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009);
- zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti (torej brez opravljenega pravniškega izpita oziroma brez zastopnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom), ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj (Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014);
- vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, torej ob dejanskem obstoju terjatve v višini enega centa, ko upnik vztraja pri izvršbi za bagatelni znesek le zato, da bi dosegel povračilo nepotrebnih stroškov, ki so mu nastali zaradi zastopanja po odvetniku (plačila sodnih taks je bil oproščen, dolžnik pa povrnitve stroškov ni zahteval), saj razumnih razlogov za vztrajanje ne navaja, to pa je zloraba procesne pravice (Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009);
- z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom,… (Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013);
- zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev (Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017).
(35) IP še navaja, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice, vendar nikakor ne na način, ki prekomerno ovira celotno delo organa. Pri tem se je treba postaviti na stališče, da ima v primeru kolizije med pravico prosilca in interesom družbe, prevlado slednja. Ob tem IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja prosto dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.
(36) IP je po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da ni mogoče trditi, da je pravica prosilca zahtevati informacije javnega značaja v obravnavanem primeru prišla v konflikt s pravico zavezanca ali tretjih oseb. Dejstvo, da je bil prosilec s podatki že seznanjen v okviru delovnega razmerja, ne pomeni, da mu je s tem omejena pravica prosto dostopne informacije zahtevati tudi v okviru postopka po ZDIJZ niti, da takšna zahteva predstavlja zlorabo postopka po ZDIJZ. Informacije javnega značaja so namreč prosto dostopne vsem fizičnim ali pravnim osebam in že po sami svoji naravi predstavljajo informacije, ki so javnega značaja in zahtevati te podatke v okviru zakona, ki daje podlago za to (ne glede na morebitni namen uporabe teh informacij) ne predstavlja kršitve zakona ali pravic zavezanca oz. tretjih oseb. Zahtevati dokumente v okviru pravice dostopa do informacij javnega značaja, torej ne predstavlja kršitve zakona ali zlorabe oz. obida zakona, temveč predstavlja zakonito in legitimno pot dostopa do dokumentov, ki so javno dostopni vsakomur. Dejstvo, da se je prosilec s temi dokumenti že seznanil v okviru delovnega razmerja, tudi ne pomeni, da z dokumenti, ki predstavljajo prosto dostopne informacije, tudi že razpolaga v elektronski obliki, oz. tega zavezanec ni izkazal.
(37) V obravnavani zadevi zavezanec tudi ni izkazal, da gre za eno od funkcionalno povezanih zahtev po predmetni določbi ZDIJZ. Prosilec je namreč vložil eno zahtevo za določen obseg dokumentov, česar po stališču IP ni mogoče oceniti kot pretiranega vlaganja vlog oziroma zahtev. Zavezanec je IP posredoval zahtevano dokumentacijo, za katero je IP z vpogledom ugotovil, da sicer obsega večje število pogodb, vendar ne takšnega števila, da bi bilo mogoče govoriti o obsežnejši količini zahtevanih dokumentov.
(38) Zavezanec, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru tudi ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljiti, da bi obravnava zahteve prosilca prekomerno obremenila njegovo delo in zaradi tega zavezanec ne bi mogel ustrezno varovati pravic strank v drugih postopkih ali izvajati svoje dejavnosti. Ob tem pa IP poudarja, da zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za zavezanca sama po sebi še ne pomenita zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (tako sodba Upravnega sodišča št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007), v konkretnem primeru pa je bilo ugotovljeno, da prosilec ni zahteval velikega obsega dokumentov, temveč zgolj vsebinsko omejen krog informacij.
(39) Prav tako ni mogoče ugotoviti, da gre v obravnavanem primeru za ponavljajoče se vlaganje očitno neutemeljenih procesnih zahtevkov, saj je prosilec na organ naslovil eno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, njegove zahteve pa tudi ni mogoče šteti za neutemeljeno, saj je po oceni IP ta povsem legitimna in ima glede na namen ZDIJZ praviloma vse možnosti za uspeh.
(40) Zahteva prosilca po oceni IP tudi ni žaljiva in nespoštljiva, prav tako ne vsebuje negativnih vrednostnih sodb, provokacij oziroma ni šikanozna.
(41) IP torej po preučitvi celotne zadeve zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Zloraba pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ posledično ni podana.
(42) Zavezanec je tako ravnal napačno, ko je prosilcu zavrnil dostop do podatkov, ki so javni po prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ. Zavezanec (posledično) tudi ni uporabil določbe 7. člena ZDIJZ. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje določa t. i. delni dostop Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (19. člen). Ker je IP ugotovil, da je delni dostop v obravnavanem primeru mogoč, je odločil kot izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. Povedano drugače, ker je zahtevane podatke mogoče izločiti iz posameznih dokumentov, je IP naložil organu, da prosilcu omogoči dostop do podatkov, ki se nahajajo v posameznih dokumentih.
(43) Po pregledu vseh dokumentov, ki so bili predmet odločanja v tej zadevi, in na podlagi zgornjih argumentov, je IP ugotovil, da je zavezanec na prvi stopnji v delu napačno uporabil pravni predpis, na katerega je oprl svojo odločitev. IP je pritožbi prosilca v delu, ki se nanaša na absolutno javne podatke iz prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, tako ugodil in izpodbijano odločitev zavezanca, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, v tem delu odpravil (1. točka izreka). V preostalem delu, v katerem je bila podana izjema poslovne skrivnosti, je IP pritožbo prosila na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.
(44) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. tč. izreka te odločbe.
(45) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica informacije pooblaščenke
[1] https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/5063345000/2025-10-28
[2] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.
[3] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako: npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.
[4] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1149/2015-16 z dne 8. 7. 2015.
[5] Npr. odločba IP št. 090-310/2017/2 z dne 1. 3. 2018.
[6] Npr. sodba št. IV U 55/2018-22 z dne 7. 5. 2019, objavljena na spletni strani https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/sodbe_UPRS/IV_U_55-2018-22__090-310-2017-2_.pdf.