prosilec - Zarja d.o.o.

POVZETEK:

Prosilka je od zavezanca zahtevala podatke v zvezi z upravljanjem določene stanovanjske stavbe, in sicer dokumentacijo o namestitvi klimatskih naprav. Zavezanec je njeno zahtevo zavrnil, ker ne gre za informacije javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi zavezanca v izpodbijanem odgovoru, da zahtevane informacije ne zapadejo pod taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, zato je pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021- 10/2024/2

Datum: 10. 12. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………(dalje prosilka), z dne 3. 12. 2024 zoper zavrnilni odgovor Zarja d.o.o. Novo mesto, Prešernov trg 5, 8000 Novo mesto, z dne 18. 11. 2024 (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 3. 12. 2024 zoper zavrnilni odgovor Zarja d.o.o., z dne 18. 11. 2024 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1)   Prosilka je dne 13. 11. 2024 pri zavezancu vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s

katero je zahtevala posredovanje vseh dokumentov, na podlagi katerih so bile leta 2024 nameščene klimatske naprave na večstanovanjski stavbi na naslovu …………………..(soglasja v skladu s 15. členom SZ-1, itd). Z informacijami se je želela seznaniti v elektronski obliki.

(2)   Na zahtevo prosilke je zavezanec odgovoril z odgovorom z dne 18. 11. 2024 (dalje izpodbijani odgovor) ter

pojasnil, da jo kot upravnik navedene stavbe obvešča, da je bilo pridobljeno večinsko soglasje etažnih lastnikov za montažo klima naprav. Glede na določila Stanovanjskega zakona (SZ-1) ter ob upoštevanju Zakona o varstvu osebnih podatkov ji osebnih podatkov in dokumentacije tretjih oseb brez njihovega soglasja ne more posredovati. Dodal je še, da informacije, ki jih prosilka zahteva, niso informacije javnega značaja.

(3)   Zoper zavrnilni odgovor zavezanca je prosilka dne 3. 12. 2024 pri IP vložila pritožbo. Navaja, da ni prejela

zahtevanih dokumentov, s katerimi Zarja d.o.o. mora razpolagati na podlagi veljavnega Stanovanjskega zakona, sicer je v prekršku. Prejela je obvestilo z dne 18. 11. 2024, iz katerega pa ni jasno, zakaj ne gre za informacije javnega značaja. Meni, da zavezanec njene vloge ni pravilno obravnaval po ZDIJZ. Poslati bi ji moral dokumente, v nasprotnem primeru pa njeno zahtevo zavrniti z določbo, zato je po njenem kršil pravila upravnega postopka. Odločitev zavezanca pomeni, da oseba, ki daje informacije po ZDIJZ, nima opravljenega izpita iz splošnega upravnega postopka. Poleg tega na spletni strani zavezanca sploh ni objavljeno, kdo je odgovorna oseba za posredovanje informacij javnega značaja. Iz Registra zavezancev, ki ga vodi AJPES, pa je razvidno, da je Zarja d.o.o. zavezanec na podlagi ZDIJZ. Ker Zarja d.o.o. krši ZDIJZ in ZUP meni, da je njena pritožba utemeljena.

Pritožba ni utemeljena.

(4)   IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor oz.

odločbo zavezanca v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

O statusu zavezanca v obravnavanem primeru

(5)   Ker prosilka v pritožbi navaja, da ji zavezanec ni izdal odločbe ter da na spletni strani nima objavljenega

kataloga IJZ, iz katerega bi izhajalo, kdo je odgovorna oseba za posredovanje informacij javnega značaja, IP najprej pojasnjuje, da v konkretni zadevi subjekt, na katerega je prosilka naslovila zahtevo, ni zavezanec kot organ (po 1. členu ZDIJZ), ampak kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (po 1.a členu ZDIJZ). To izhaja iz registra zavezancev, ki ga vodi AJPES

(glej https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/5617189000/2024-12-10), v katerega je zavezanec vpisan na podlagi druge alineje prvega odstavka 3.b čl. ZDIJZ, kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava. Ob tem iz prvega odstavka 8. člena ZDIJZ izhaja, da se dolžnost objave kataloga informacij javnega značaja nanaša le na organe, poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava pa so dolžni objaviti le kontaktne podatke osebe ali oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja. Nadzor nad izvajanjem te določbe izvaja Ministrstvo za javno upravo (in ne IP v konkretnem pritožbenem postopku), kamor se lahko prosilka obrne z morebitno prijavo.

(6)   Ker 26. a člen ZDIJZ za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom določa posebna postopkovna pravila

glede postopanja z zahtevo (dostop do zahtevane informacije lahko zavrnejo z obvestilom, ne z izdajo upravne odločbe), niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi zavezanec prosilki moral izdati upravno odločbo po ZUP in da oseba, ki je o zadevi odločala, nima opravljenega izpita iz ZUP. Kot že pojasnjeno, ZDIJZ za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom te obveznosti ne predpisuje, ker 26. a člen v drugem odstavku izrecno določa, da če poslovni subjekt v postopku ne omogoči dostopa do informacije javnega značaja ali ga omogoči samo delno, s pisnim odgovorom v obliki dopisa obvesti prosilca o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne more posredovati. Navedbe prosilke v zvezi z zatrjevanimi kršitvami pravil postopka tako niso utemeljene.

(7)   Ker je bilo v obravnavanem primeru ugotovljeno, da je zavezanec poslovni subjekt pod

prevladujočim vplivom oseb javnega prava in s tem zavezanec po 1.a členu ZDIJZ, se nadalje postavlja vprašanje, ali informacije, ki jih je prosilka zahtevala z zahtevo z dne 13. 11. 2024, sodijo med informacije javnega značaja. 

(8)   V tej zvezi IP najprej ugotavlja, da gre pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb

javnega prava iz 1.a člena ZDIJZ za informacije javnega značaja le v tistem delu, ki ustreza opredelitvi informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Primarno je torej treba razjasniti vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo med tam navedene informacije, in sicer gre za naslednje informacije:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

(9)   IP ob tem ugotavlja, da pri zahtevanih podatkih ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4. a

člena ZDIJZ, ker se zahtevane informacije ne nanašajo na pravne posle za izdatke ali na pravne posle upravljanja s stvarnim premoženjem zavezanca, niti na prejemke poslovodnih oseb zavezanca. Prosilka je namreč zahtevala dokumente v zvezi z namestitvijo klimatskih naprav na določeno stanovanjsko stavbo, za katero zavezanec skrbi kot stanovanjski upravnik po SZ-1. Kot izhaja iz SZ-1, gre pri dejavnosti stanovanjskega upravnika za opravljanje zasebnopravne dejavnosti na trgu, ki jo lahko opravlja kdorkoli (ki izpolnjuje pogoje) in torej ne gre za izvajanje javnopravne dejavnosti (javne službe, javnega pooblastila), ki bi bila podvržena določilom ZDIJZ. Posledično ne gre za informacije, ki bi jih prosilka lahko zahtevala kot informacije javnega značaja.

(10)  Ob tem IP pojasnjuje, da se v postopku po ZDIJZ zahtevane informacije presojajo z vidika dostopa javnosti

in ne glede na morebiten pravni interes, ki ga zatrjuje prosilec. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Zavezanci so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Ob tema pa IP poudarja še, da ni pristojen presojati siceršnjih postopanj in odločitev zavezanca v drugih postopkih, npr. po SZ-1. IP je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se torej ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja zavezancev v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih.

(11)  V zvezi z navedenim IP še dodaja, da je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega

značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Vključuje tam navedene sklenjene posle (pogodbe), ne pa dokumentacije, ki je nastala pred tem in druge dokumentacije, ki s tem ni povezana. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, ampak bi jih uvrstil med organe po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[1]

(12)  Glede vprašanja, katere informacije je po ZDIJZ mogoče zahtevati od poslovnih subjektov pod

prevladujočim vplivom, je IP že večkrat zavzel stališče (npr. odločbe IP št. 09021-2/2023, št. 09021-7/2022, št. 09021-5/2022, št. 09021-10/2020,..), prav tako pa je o tem vprašanju že odločalo Upravno sodišče RS, npr. v sodbi št. IU 1224/2019-15 z dne 29. 08. 2022, točka 36 in 37. Če ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, jih od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom na podlagi ZDIJZ ni mogoče zahtevati. Takšno je bilo tudi stališče Ustavnega sodišča RS, ki je v postopku za oceno ustavnosti z dne 12. 1. 2017, opr. št. U-I-52/16-17, poudarilo, »da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalagata razkrivanje poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa tistih pogodb, ki so jedro njegove dejavnosti, pri katerih zavezanec trži neko svojo storitev. Gre za posle, pri katerih vedno zavezanca bremeni neki denarni izdatek, in torej ne spadajo v samo bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti«.« Ob tem IP še dodaja, da če se zahtevane informacije nanašajo na osnovno dejavnost zavezanca, je treba upoštevati tudi stališče Upravnega sodišča RS (glej tč. 20, sodba IU 1098/2019-25), po katerem te informacije ne sodijo med informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ.

(13)  Ker je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevane informacije ne izpolnjujejo pogojev informacije

javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, se posebej ni opredeljeval še do morebitnih zakonskih izjem od prostega dostopa. Če gre za informacije, ki že pojmovno ne spadajo med informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, se vprašanje presoje izjem namreč sploh ne pojavlja.

(14)  Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanca z dne 18. 11. 2024 pravilna in zakonita,

pritožba prosilke pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

(15)  V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o

upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.