prosilec - Workforce kadrovske storitve d.o.o.

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do izdanih računov med organom (Workforce d.o.o.) in Klubom goriških študentov za določena leta. Organ je zahtevo zavrnil, ker ne gre za informacije javnega značaja in zaradi izjeme poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti ne izpolnjujejo vseh pogojev za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, ker ne sodijo v delovno področje organa kot izvajalca javne službe, saj ne obstaja povezava med izvajanjem javne službe z zasebnopravnim pogodbenim odnosom med organom in Klubom goriških študentov, ki je izražen oz. realiziran z izdanimi računi, ki so predmet zahteve. S kom organ poslovno sodeluje po oceni IP nima neposredne povezave s storitvijo posredovanja dela. Slednje izhaja tako iz vsebine letnega poročila, ki določa nabor informacij, v okvir katerih ne sodi sam način izvajanja dejavnosti v smislu poslovnih odločitev in podjetniške svobode, prav tako slednje ni predmet nadzora s strani resornega ministrstva in ne vpliva na višino zakonsko priznanih stroškov za izvajanje javne službe. Okoliščina, da naj bi Klub goriških študentov v tem razmerju porabljal javna sredstva (s plačilom računa), kar zatrjuje prosilec, pa ne pomeni, da je zaradi tega organ zavezan tudi v tem delu svoje dejavnosti. Morebitni »javni prihodki« ne predstavljajo samostojnega razloga, zaradi katerega bi bil organ zavezan k transparentnosti, temveč je bilo treba v konkretnem primeru ugotavljati, ali je ta informacija povezana z delovnim področjem izvajanja javne službe, zgolj v okviru katere je organ zavezanec po ZDIJZ in za kar je IP ugotovil, da ta povezava ne obstaja, te povezave pa ni izkazal niti prosilec. IP je pritožbo zavrnil. 

ODLOČBA:

Številka: 090-175/2021/2

Datum: 2. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 15. 5. 2021, zoper odločbo Workforce, Kadrovske storitve, d.o.o., Koroška cesta 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju: organ), z dne 4. 5. 2021, brez številke, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 15. 5. 2021 zoper odločbo Workforce, Kadrovske storitve, d.o.o.,  z dne 4. 5. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 16. 4. 2021 zahteval, da mu organ v elektronski obliki posreduje vse izdane račune v letih 2019, 2020 in do datuma vložitve 2021 med Workforce d.o.o. in Klubom goriških študentov.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 4. 5. 2021, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je pri obravnavi zahteve najprej ugotavljal, kateri dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja v zadevi, in pri tem izhajal iz določb prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. V nadaljevanju je preveril tudi, ali je dostop do zahtevanih podatkov in dokumentov potrebno zavrniti na podlagi katerega izmed zakonsko določenih razlogov iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije (podatka ali dokumenta), če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Organ je ugotovil, da je račune, ki so bili izdani med Workforce d.o.o. in Klubom goriških študentov, na katere se nanaša prosilčeva zahteva, s Pravilnikom o poslovni skrivnosti ter s Splošnimi pogoji poslovanja podjetja Workforce d.o.o. pri posredovanju dela, poslovnih storitev ter storitev na trgu dela z dne 6. 7. 2015 opredelil kot poslovno skrivnost ter je o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo z njihovo vsebino. Organ je nadalje pojasnil, da kot pravna oseba zasebnega prava opravlja dejavnost zaposlovanja, ki v skladu z 2. odstavkom 1. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (dalje ZZZPB) obsega posredovanje zaposlitev, posredovanje dela, ukrepe za pospeševanje zaposlovanja in odpiranje novih ter ohranjevanje produktivnih delovnih mest ter vse tiste dejavnosti, ki zagotavljajo pogoje za produktivno in svobodno izbrano zaposlitev, poklicni in strokovni razvoj ter uporabo delovnih sposobnosti posameznika. ZZZPB nadalje v 5. odstavku 1. člena določa, da so navedene dejavnosti v javnem interesu in se opravljajo kot javna služba. Pri tem organ pojasnjuje, da pri izvajanju svoje dejavnosti ne posluje z javnim denarjem ali pod vplivom javne oblasti in v tej posledici nima povečane odgovornosti za poslovanje do javnosti. Medtem, ko določba 4. člena ZDIJZ na splošno določa, da je »informacija javnega značaja« vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta ali kakršnegakoli dokumentarnega gradiva, katerega je organ izdela sam, v sodelovanju z drugim organom ali pa jih je pridobil od drugih oseb, je potrebno pri tem upoštevati, da so v zvezi z dokumenti, ki jih hrani organ, informacije javnega značaja zgolj tiste informacije, ki se po vsebini nanašajo na sklenjene pravne posle v zvezi upravljanjem premoženja ali so v zvezi z izdatki poslovnega subjekta, ki temeljijo na porabi javnih sredstev. Organ poudarja, da računi, izdani med družbo Workforce d.o.o. in Klubom goriških študentov, na katere se nanaša prosilčeva zahteva, ne temeljijo na porabi javnih sredstev in niso bili plačani z javnimi sredstvi. Izdani računi temeljijo na zasebnem pravno poslovnem sodelovanju med družbo Workforce d.o.o. (ki je pravna oseba zasebnega prava, ki opravlja javno službo) ter Klubom goriških študentov (ki svojo dejavnost opravlja kot pravna oseba zasebnega prava), pri katerem pa ne gre za razpolaganje z javnimi sredstvi oziroma premoženjem, kar bi v skladu z določili ZDIJZ ustvarilo obveznost organa za predložitev zahtevanih informacij. Iz navedenega izhaja, da računi, ki so predmet prosilčeve zahteve v obravnavanem primeru, ne kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na izvrševanje javnih nalog organa kot izvajalca javne službe dejavnosti posredovanja začasnih in občanih del, zahtevani dokumenti pa ne izpolnjujejo vseh pogojev za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, ker ne sodijo v delovno področje organa kot izvajalca javne službe. Na podlagi navedenega je organ odločil, da prosilcu v celoti zavrne dostop do zahtevanih podatkov in dokumentov, saj glede na 2. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ ni dolžan zagotoviti javnosti navedenih podatkov in dokumentov prosilcu. Posebni stroški postopka niso nastali.

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 15. 5. 2021, v kateri je povzel odločitev organa in nadalje navedel, da je bil njegov zahtevek zavrnjen neupravičeno, saj meni, da je Klub goriških študentov financiran iz javnih sredstev, ki se med drugim prelivajo skozi razne druge poslovne subjekte (med drugim tudi preko podjetja Workforce d.o.o.) in s tem ravnanjem dejansko izigravajo zakon, saj javna sredstva na ta način pretvarjajo v področje zasebnega prava. Poleg navedenega pa je podjetje Workforce d.o.o. zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, saj preko koncesije sodelujejo tudi s Klubom goriških študentov in so zato tudi v registru zavezancev za dostop do informacij javnega značaja. Na podlagi opisanega prosilec ocenjuje, da je zahtevek utemeljen in upravičen, ter, da je podjetje Workforce d.o.o. z odločbo neupravičeno zavrnilo zahtevek. Zato IP naproša, da podjetju Workforce d.o.o. odredi posredovanje zahtevanih informacij.

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 20. 5. 2021, poslal v odločanje IP. V zvezi s prosilčevimi navedbami v pritožbi je organ ob odstopu pritožbe podal še dodatna pojasnila, kot sledi. Glede navedb prosilca, da je Klub goriških študentov financiran iz javnih sredstev in da naj bi s prelivanjem javnih sredstev skozi druge poslovne subjekte ta javna sredstva pretvarjal v področje zasebnega prava, je organ pojasnil, da mu ni znano, ali Klub goriških študentov prejema javna sredstva ali ne, očitno pa je, da bi se moral prosilec v zvezi z navedenim vprašanjem obrniti neposredno na Klub goriških študentov in ne na družbo Workforce d.o.o. Iz prosilčevih pritožbenih navedb gre namreč sklepati, da je prosilec zainteresiran za poslovanje in financiranje Kluba goriških študentov, pri čemer pa takšne podatke skuša pridobiti preko družbe Workforce d.o.o., in sicer s sklicevanjem na zavezanost organa za posredovanje informacij javnega značaja. Prosilec takšne svoje zahteve ni utemeljil z ustrezno pravno podlago, saj organ prosilcu ni dolžan posredovati kakršnihkoli podatkov (v kolikor bi s takšnimi podatki sploh razpolagal), ki se nanašajo na poslovanje oziroma financiranje drugih pravnih oseb, navkljub siceršnji zavezanosti organa za posredovanje informacij javnega značaja. S tem v zvezi je organ ponovno poudaril, da računi, ki jih je družba Workforce d.o.o. izstavila Klubu goriških študentov, predstavljajo za organ prihodke, pri čemer pa ti prihodki organa na drugi strani pomenijo porabo sredstev s strani Kluba goriških študentov (bodisi zasebnih ali pa javnih, kakor to sicer zatrjuje prosilec). Dejstvo je in organ poudarja, da gre med navedenima pravnima osebama za zasebno pravno poslovno sodelovanje, pri katerem ne gre za razpolaganje z javnimi sredstvi oziroma premoženjem, kar bi v skladu z določili ZDIJZ ustvarilo obveznost organa za predložitev zahtevanih informacij, pri čemer pa bi se moral prosilec, kot že navedeno zgoraj, za informacije v zvezi z zatrjevanim razpolaganjem oziroma porabo javnih sredstev na strani Kluba goriških študentov obrniti na Klub goriških študentov in ne na organ. V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da naj bi organ preko koncesije sodeloval s Klubom goriških študentov in da naj bi bil zato v registru zavezancev za dostop do informacij javnega značaja ter kot tak zavezan za posredovanje informacij javnega značaja, je organ opozoril na 6. čl. ZZZPB in 22. čl. Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (dalje Pravilnik). Iz navedenih zakonskih, podzakonskih ter koncesijskih določil izhaja, da gre za opredelitev višine nadomestila izvajalcu storitev koncesijske dejavnosti, ki je upravičen morebitni presežek opredeljenih prihodkov nad stroški izvajanja koncesijske dejavnosti zadržati (kot poslovni uspeh), zato sama struktura oz. razvrstitev stroškov ne vpliva na višino zakonsko priznanih stroškov. Iz navedenega izhaja, da struktura, razvrstitev in presoja upravičenosti posameznih stroškov, ki jih koncesionar (organ) ima pri opravljanju dejavnosti, ne more in ne predstavlja informacij in podatkov ter dokumentov, ki bi lahko bili predmet presoje javnosti, dostop do le- teh pa kot tak v interesu javnosti. Organ je pri tem še poudaril, da v obravnavnem primeru javni interes glede razkritja zahtevanih dokumentov in podatkov ni močnejši od interesa organa, zaradi katerega so ti dokumenti in podatki pri organu opredeljeni kot poslovna skrivnost in kot taki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Vsi tehnični postopki izvajanja dejavnosti, odnosi z dobavitelji, odnosi s kupci, odnosi z zaposlenimi, izdani in prejeti računi, izvedbe plačil, ipd., so pri organu označeni z oznako poslovne skrivnosti, zaradi česar posameznik v interesu javnosti nima pravno relevantnih argumentov, na podlagi katerih bi z vpogledom v imenu javnosti lahko presojal upravičenost ali neupravičenost posameznega stroška organa, kot tudi ne strukture ter razvrščanja predmetnih stroškov pri organu. Organ je ob tem še izpostavil, da ni relevantno, ali ter v kakšne namene organ porabi prejeto nadomestilo za opravljanje dejavnosti, ker ji je takšno nadomestilo v zgoraj navedeni predpisano določeni višini dejansko priznano, ne glede na to, ali pri organu takšni stroški dejansko nastanejo ali ne. V vsakem primeru pa organ še poudarja, da bi moralo nadzor nad priznanim nadomestilom opravljati pristojno ministrstvo, ki je nadomestilo določilo in odobrilo, nikakor pa takšna presoja in nadzor ne more biti v domeni (strokovno laične) javnosti. Na podlagi zgoraj navedenih razlogov, dejstev in predloženih dokumentov organ IP predlaga, da prosilčevo pritožbo kot pravno in dejansko neupravičeno v celoti zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja kot izvajalec javne službe. Iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja[1] izhaja, da je organ vpisan v register kot izvajalec javne službe, ki ni javno podjetje ali oseba javnega prava na podlagi Koncesijske pogodbe št. 01440-12/2020-6 (veljavnost 1. 1. 2021 – 31. 12. 2021). V obravnavanem primeru gre torej za zavezanca, ki je zavezanec po določbah ZDIJZ kot izvajalec javne službe po 1. členu ZDIJZ, zato se je IP v nadaljevanju opredelil do delovnega področja organa v okviru izvajanja javne službe, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ in navedbe organa v izpodbijani odločbi in odstopu pritožbe. Povedano drugače, IP je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali so zahtevani dokumenti o izdanih računih med Workforce d.o.o. in Klubom goriških študentov, glede na zakonske in podzakonske akte ter koncesijsko pogodbo, informacije javnega značaja.

Kot je opozoril že organ, iz četrtega odstavka 6. člena ZZZPB[2] izhaja, da lahko Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s pogodbo o koncesiji pooblasti organizacijo oziroma delodajalca, ki izpolnjuje kadrovske, organizacijske in druge pogoje, da opravlja strokovne naloge posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom. S pogodbo o koncesiji uredita koncedent in koncesionar medsebojno koncesijsko razmerje (vrsto in obseg storitve, začetek izvajanja koncesije, čas trajanja koncesijske pogodbe, višino priznanih stroškov, ...). V skladu s Pravilnikom se za posredovanja dela dijakom in študentom šteje opravljeno dejanje posredovanje dela med delodajalcem in agencijo z izvršenim izplačilom dijakom in študentom ter tudi vpis članov in izdelava ter izdaja napotnic. To je torej vsebina izvajanja javne službe.

Ena izmed obveznosti koncesionarja pa je tudi dolžnost in način poročanja koncedentu v obliki letnih poročil, izdanih najpozneje do 31. marca za preteklo leto, v katerem mora navesti naslednje podatke:

- število izdanih napotnic (dijaki, študentje, skupno),

- število realiziranih napotnic po opravljenem delu (dijaki, študentje, skupno),

- kopijo izkaza poslovnega izida,

- prihodek iz koncesijske dejavnosti,

- realizirane stroške za opravljanje koncesijske dejavnosti (stroški dela, materialni stroški, drugi stroški in stroški skupaj),

- višino odvedenih sredstev iz koncesijskih dajatev,

- število skupno zaposlenih v agenciji in podružnicah (določen čas, nedoločen čas, ostale oblike),

- poročilo o izplačilih iz rizičnega sklada.

Upoštevaje navedeno je IP presojal, ali zahtevane informacije kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog, in ugotovil, da podatki, ki so predmet zahteve v obravnavanem primeru, ne kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog organa kot izvajalca javne službe dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom. Povedano drugače, po mnenju IP zahtevani dokumenti ne izpolnjujejo vseh pogojev za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, ker ne sodijo v delovno področje organa kot izvajalca javne službe, saj ne obstaja povezava med izvajanjem javne službe z zasebnopravnim pogodbenim odnosom med organom in Klubom goriških študentov, ki je izražen oz. realiziran z izdanimi računi, ki so predmet zahteve.

V tej zvezi IP izpostavlja stališče Vrhovnega sodišča v sodbi št. I Up 122/2006 in v sodbi št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 (točka 12). Po stališču sodišča je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo.

Iz sodne prakse torej izhaja nujnost konkretne povezave med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog in pooblastil, kar dodatno utemeljuje odločitev IP v obravnavani zadevi. Takšna interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, izvajalci javne službe in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog oziroma glede njihovega izvrševanja javnih funkcij. Za izvajanje tega nadzora pa javnost ne potrebuje in tudi ni upravičena do informacij, ki s tem niso povezane. Gre torej za vprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno.

Glede na navedeno v konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti, da bi izdani računi med organom in Klubom goriških študentov kakorkoli vplivali na opravljanje javne službe, torej na posredovanje dela dijakom in študentom. S kom organ poslovno sodeluje po oceni IP nima neposredne povezave s storitvijo posredovanja dela. Slednje izhaja tako iz vsebine letnega poročila (navedeno zgoraj), ki določa nabor informacij, v okvir katerih ne sodi sam način izvajanja dejavnosti v smislu poslovnih odločitev in podjetniške svobode, prav tako slednje ni predmet nadzora s strani resornega ministrstva in ne vpliva na višino zakonsko priznanih stroškov za izvajanje javne službe. Tudi iz samih določb ZZZPB in Pravilnika (ki med drugim določa kadrovske, prostorske, organizacijske in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati organ) ni mogoče ugotoviti, da bi bilo razmerje med organom in Klubom goriških študentov relevantno za samo izvajanje javne službe. Kot izhaja iz določbe drugega odstavka 6.č člena ZZZPB, se s pogodbo o koncesiji uredi medsebojno koncesijsko razmerje. Pogodba mora obsegati določbe, pomembne za določitev in izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, in jih navedena zakonska določba tudi našteva primeroma, pri čemer organ kot koncesionar ni omejen pri odločitvi, s kom bo poslovno sodeloval. Povedano drugače, iz relevantnih določb ne izhaja, da bi bili predmetni računi predmet nadzora zaradi opravljanja dejavnosti javne službe. Da ne obstaja pravna podlaga za tako široko razlago delovnega področja izvajanja javne službe organa, kot jo zatrjuje prosilec, izhaja tudi prakse IP, ki je v svojih odločbah[3] sprejel odločitev, da med prosto dostopne informacije javnega značaja ne sodijo informacije, povezane s stroški dela, materialnimi stroški (stroški materiala in storitev) in drugimi stroški (amortizacija), ki se organu kot koncesionarju priznajo od obračunanih sredstev koncesijske dajatve, zato je še toliko bolj logično, da v okvir izvajanja javne službe ni mogoče uvrstiti računov, ki jih je organ izdal Klubu goriških študentov in za organ, predstavljajo prihodek. Okoliščina, da naj bi Klub goriških študentov v tem razmerju porabljal javna sredstva (s plačilom računa), kar zatrjuje prosilec, pa ne pomeni, da je zaradi tega organ zavezan tudi v tem delu svoje dejavnosti. Morebitni »javni prihodki« ne predstavljajo samostojnega razloga, zaradi katerega bi bil organ zavezan k transparentnosti, temveč je bilo treba v konkretnem primeru ugotavljati, ali je ta informacija povezana z delovnim področjem izvajanja javne službe, zgolj v okviru katere je organ zavezanec po ZDIJZ in za kar je IP ugotovil, da ta povezava ne obstaja, te povezave pa ni izkazal niti prosilec. IP ob tem pripominja, da se nadzor nad porabo javnih sredstev lahko izvede neposredno pri Klubu goriških študentov, ki je glede porabe javnih sredstev nedvomno zavezan k transparentnemu delovanju.

Ker je torej organ kot zavezanec po 1. členu ZDIJZ zavezan le v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe, med slednje pa po mnenju IP ne sodijo informacije, povezane z izdanimi računi med Workforce d.o.o.in Klubom goriških študentov, je IP zaključil, da pri zahtevanih informacijah ne gre za informacije javnega značaja. Eden od treh pogojev iz 4. člena ZDIJZ (tj. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa v okviru katerega je organ zavezanec po ZDIJZ) namreč ni izpolnjen.

Vsi pogoji za informacijo javnega značaja torej v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, zato IP ni ugotavljal in se ni opredeljeval do izjeme poslovne skrivnosti, ki jo je zatrjeval organ. Prav tako se IP ni opredeljeval do testa interesa javnosti, ki ga je zahteval prosilec. Pravna podlaga za izvedbo tega testa bi bila podana, če bi šlo za informacije javnega značaja, pri katerih bi bila ugotovljena izjema poslovne skrivnosti ali katera druga izjema po ZDIJZ, pri kateri je test dovoljeno izvesti.

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred organom prve stopnje pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Objavljenega na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

[2] Obstoječo ureditev začasnega in občasnega dela dijakov in študentov opredeljuje ZZZPB. S 1. 1. 2011 je v veljavo stopil Zakon o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD), ki je nasledil ZZZPB, pri čemer pa je še vedno ostal v veljavi del, ki ureja študentsko delo, in sicer od 5. do 8. člena. Pravno podlago na tem področju dopolnjuje tudi Pravilnik.

[3] Odločba IP št.: 090-289/2018/4 z dne 25. 1. 2019, 090-272/2018/4 z dne 31. 1. 2019