prosilec - Vrtec Ivana Glinška Maribor

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi konkretne javne uslužbenke zaradi varstva zasebnosti. IP je v pritožbenem postopku primarno ugotovil, da organ v obravnavanem primeru v izrek odločbe ni navedel dokumentov (z izjemo enega), do katerih je dostop delno oziroma v celoti zavrnil, tudi ne dokumenta, ki je bil predmet presoje v tem postopku. Posledično je organ zagrešil bistveno kršitev pravil upravnega postopka  kar je glede dokumenta, ki je predmet tega pritožbenega postopka, IP odpravil sam. IP je v nadaljevanju presojal, ali so v odpovedi pogodbe o zaposlitvi podane informacije, ki predstavljajo katero izmed drugih izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ. Z vpogledom v zahtevano informacijo je  IP ugotovil, da ta vsebuje varovane osebne podatke. Pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov, do katerih je IP omogočil dostop z obravnavano odločbo, je prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja ter podatki o porabi javnih sredstev, torej niso varovani. Ne glede na navedeno pa je IP opozoril  na načelo sorazmernosti,  saj zgolj zato, ker je nekdo javni uslužbenec ali opravlja javno funkcijo še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti. V  obravnavanem primeru so namreč razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi v veliki meri temeljili na značajskih lastnostih, sposobnostih in osebnem odnosu do dela konkretne javne uslužbenke. Glede na navedeno je IP nadalje preizkusil, ali je mogoč delni dostop do zahtevane informacije v skladu s 7. členom ZDIJZ, in ugotovil, da je delni dostop mogoč, zato je pritožbi delno ugodil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-188/2025/4

Datum: 22. 5. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 16. 4. 2025, zoper odločbo Vrtca Ivana Glinška Maribor, Gledališka ulica 6, 2000 Maribor (dalje organ), ki se vodi pod št. 7901-1/2025/1, brez datuma, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 16. 4. 2025 se delno ugodi in se odločba Vrtca Ivana Glinška Maribor, ki se vodi pod št. 7901-1/2025/1, brez datuma, v prvi alineji prve točke izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dele Redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi javne uslužbenke z dne 12. 9. 2024, in sicer:

·         na prvi strani: celotno stran, pri čemer mora vsakokrat prekriti rojstni datum in naslov javne uslužbenke (v uvodu dokumenta in v prvi točki izreka),

·         na drugi strani: celotno stran, pri čemer mora prekriti rojstni datum in naslov javne uslužbenke v prvem odstavku obrazložitve,

·         na tretji strani: prvih sedem vrstic v prvem odstavku do besede ZDR-1 ter zadnje tri vrstice v prvem odstavku od besede »S tem« do »2023« ter celotni drugi odstavek,

·         na šesti strani: peti odstavek (od besede »Delavka« do »ZDR-1),

·         na sedmi strani: drugi in zadnji odstavek,

·         na osmi strani: celotno stran,

·         na deveti strani: celotno stran.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je na organ vložil zahtevo po ZDIJZ z dne 21. 3. 2025, v kateri je zahteval, da mu organ v elektronski obliki posreduje dokumente za tri javne uslužbenke. Ker se je prosilec pritožil zgolj glede zavrnitve dostopa do odpovedi pogodbe o zaposlitvi javne uslužbenke, je IP povzel zahtevo prosilca in odločbo organa zgolj v tem delu, saj je le navedeno relevantno v tem pritožbenem postopku. Prosilec je torej za javno uslužbenko zahteval naslednje dokumente:

-       Zadnja pogodba o zaposlitvi in aneks, če je bil le-ta, po sklenitvi zadnje pogodbe,

-       Zadnje tri plačilne liste/obračune plač,

-       Potrdilo o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta,

-       Odpoved pogodbe o zaposlitvi.

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, ki se vodi pod št. 7901-1/2025/1, brez datuma, s katero je v prvi alineji prve točke izreka odločil, da se zahteva, ki se nanaša na dostop do informacij v zvezi s posredovanjem zbirnih podatkov delno zavrne, tako, da se ne ugodi seznanitvi z naslednjimi podatki oz. se naslednji podatki zakrijejo, in sicer: varovane osebne podatke javne uslužbenke: rojstni datum, EMŠO, davčna številka, naslov prebivališča (stalnega in začasnega), ocene in učni uspeh, podatki o delovni dobi, minulem delu, dodatku na delovno dobo, bolniških odsotnostih, odtegljajih, obračunanih davkih in prispevkih, številka transakcijskega računa, neto znesek rednega dela, neto znesek letnega dopusta ter premijski razred po ZKDPZJU. V drugi točki izreka je organ odločil, da se zagotovi delni dostop do zahtevanih informacij. Odločil je še, da posebni stroški niso nastali.

(3) V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca ter določbe ZDIJZ ter glede zahteve, ki se nanaša na javno uslužbenko , povzel dokumente, na katere se zahteva nanaša, in sicer:

-               Pogodbo o zaposlitvi št.: 191/2009 (prekrijejo se rojstni datum, naslov prebivališča, davčna številka),

-               Odpoved pogodbe o zaposlitvi (zavrne se dostop do pogodbe),

-               Aneks št. 5/2016 k pogodbi o zaposlitvi št. 191/20C9 z dne 1. 9. 2009 zaradi zvišanja plačilnega razreda (prekrijejo se rojstni datum, naslov prebivališča, davčna številka).

-               Aneks št. 6/2015 k pogodbi o zaposlitvi (prekrije se rojstni datum),

-               Aneks št. 7 k pogodbi o zaposlitvi št. 191/2009 z dne 26 8.2009 (prekrije se EMŠO, davčna številka, naslov prebivališča),

-               Aneks št. 33/2021 k pogodbi o zaposlitvi št. 191/2009 (napredovanje v višji plačilni razred v letu 2021) (prekrije se datum rojstva, davčna številka, naslov prebivališča),

-               Aneks št. 56/2019 k pogodbi o zaposlitvi z dne 26. 8. 2009 (prekrije se naslov prebivališče),

-               Aneks Št. 91/2017 k pogodbi o zaposlitvi z dne 26.8.2009 (prekrijeta se rojstni datum in naslov prebivališča),

-               Spričevalo o zaključnem izpitu (prekrijejo se ocene in učni uspeh),

-               Obračun plače po ZSPJS za mesec avgust in leto 2024 (prekrije se davčna številka, naslov stalnega bivališča, naslov začasnega bivališča, delovna doba, minulo delo, dodatek na delovno dobo, bruto osnova za izračun nadomestila plače v breme, podatek o letnem dopustu, bruto plača, osnova za izračun prispevkov, neto izplačilo, prispevki in davčni odtegljaji, številka računa),

-               Obračun plače po ZSPJS za mesec julij in leto 2024 (prekrije se davčna številka, naslov stalnega bivališča, naslov začasnega bivališča, delovna doba, minulo delo, dodatek na delovno dobo, bruto osnova za izračun nadomestila plače v breme, podatek o letnem dopustu, bruto plača, osnova za izračun prispevkov, neto izplačilo, prispevki in davčni odtegljaji, številka računa),

-               Obračun plače po ZSPJS za mesec september in leto 2024 (prekrije se davčna številka, naslov stalnega bivališča, naslov začasnega bivališča, delovna doba, minulo delo, dodatek na delovno dobo, bruto osnova za izračun nadomestila plače v breme, podatek o letnem dopustu, bruto plača, podatki o bolezninah v breme delodajalca in nadomestil v breme ZZZS, odškodnine za letni dopust, osnova za izračun prispevkov, neto izplačilo, prispevki in davčni odtegljaji, številka računa).

Organ je v nadaljevanju povzel izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, definicijo osebnega podatka po ZVOP-2 in Splošne uredbe (GDPR) ter institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. Zaradi navedenega je organ ugotovil, da zahtevana dokumentacija, vsebuje osebne podatke, ki so v skladu z določbami ZVOP-2 in Splošne Uredbe (GDPR) varovani osebni podatki, z razkritjem katerih bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Organ je navedel, da se zaradi varovanja zasebnosti zaposlene, zavrne tudi dostop do Odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Iz odpovedi neposredno ne izhaja podatek o porabi javnih sredstev, njegovo razkritje pa bi lahko bistveno poseglo v zasebnost posameznice. Organ je zaključil, da so navedeni podatki osebni podatki oziroma podatki, iz katerih je moč določiti posameznika ali pa so drugi podatki, ki so skladno z določili ZVOP-2 in Splošne Uredbe (GDPR) varovani podatki, zato bi razkritje osebnih podatkov pomenilo kršitev določb navedene zakonodaje. Glede na navedeno je organ prosilcu pri posredovanju dokumentov delno zavrnil dostop na podlagi 4. člena ZDIJZ in na podlagi izjeme iz 3. točke prvega odstavka ter na podlagi 1. točke 3. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s 7. členom ZDIJZ seznanil prosilca s preostalim delom dokumentov, kot izhaja iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe.

(4) Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 16. 4. 2025, v kateri je povzel odločitev organa in navedel, da je predmet njegove pritožbe zgolj zavrnitev dostopa do odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Prosilec je poudaril, da organ o navedenem dokumentu ni odločil v izreku izpodbijane odločbe, prav tako pa se niti v obrazložitvi ni opredelil, na podlagi katere izmed izjem po ZDIJZ je dostop v celoti zavrnil. Organ je zgolj pavšalno navedel, da bi razkritje lahko bistveno poseglo v zasebnost posameznice in da ne gre za podatek, ki je neposredno povezan s porabo javnih sredstev. Z navedenim se prosilec ne strinja, saj meni, da se kljub obstoju morebitnih izjem dostop dovoli, če gre za podatke o delovnem razmerju javnega uslužbenca in ne zgolj za podatke o porabi javnih sredstev. V tem primeru pa ni dvoma, da gre pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi javne uslužbenke za podatek o delovnem razmerju javnega uslužbenca. Ob tem je opozoril na prakso IP (odločba št. 090-216/2023 z dne 10. 8. 2023, št. 090-220/2022 z dne 6. 9. 2022, 090-274/2016 z dne 10. 1. 2017, 090-226/2023 z dne 13. 9. 2023 ter 090-463/2024 z dne 18. 12. 2024 ter dodatno še na odločbe št. 090-305/2023 z dne 7. 11. 2023, št. 090-224/2015 z dne 14. 2. 2016) ter izpostavil stališče IP, da so v skladu z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov, prosto dostopne informacije o dejstvih v zvezi z izrečenimi ukrepi (kakšen ukrep je bil izrečen in zakaj), ne pa tudi podrobni opisi s tem povezanih subjektivnih okoliščin, iz katerih izhajajo posameznikove izjave, doživljanje in čustvovanje (povzeto iz odločbe IP št. 090-463/2024 z dne 18. 12. 2024). Prosilec je zaključil, da je organ nepopolno in pomanjkljivo ocenil dejansko stanje ter zmotno uporabil materialno pravo.

(5) Organ je dne 25. 4. 2025 odstopil pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Na poziv IP je organ dne 8. 5. 2025 posredoval dokument, ki je predmet presoje. 

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Pritožba je dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

(7) Kot navedeno že zgoraj, IP primarno ugotavlja, da se prosilec izrecno pritožuje zgolj zoper zavrnitev dostopa do odpovedi pogodbe o zaposlitvi javne uslužbenke, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru predmet presoje zgolj vprašanje, ali je organ utemeljeno zavrnil dostop do Redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi javne uslužbenke z dne 12. 9. 2024, v preostalem delu pa je odločitev organa dokončna in pravnomočna.

(8) V postopku po ZDIJZ je organ dolžan o zahtevi odločiti z odločbo le takrat, ko dostop delno ali v celoti zavrne, kar pomeni, da mora iz izreka odločbe izrecno izhajati, o katerih dokumentih je organ odločil in do katerih dokumentov je dostop delno ali v celoti zavrnil, saj je le tako prosilcu omogočeno ustrezno pravno varstvo. Kot opozarja tudi prosilec, organ v obravnavanem primeru v izrek odločbe ni navedel dokumentov (z izjemo enega), do katerih je dostop delno oziroma v celoti zavrnil, tudi ne dokumenta, ki je predmet presoje v tem postopku. Organ je sicer dokumente povzel v obrazložitvi izpodbijane odločbe, kar je verjetno razlog, da prosilec v pritožbi ne očita organu, da ni odločil o celotni zahtevi. Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, torej ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Posledično je organ zagrešil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, kar bo glede dokumenta, ki je predmet tega pritožbenega postopka, IP odpravil sam, kot sledi:

Glede izjeme varstva osebnih podatkov

(9) IP je v nadaljevanju presojal, ali so v Redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi javne uslužbenke z dne 12. 9. 2024 podane informacije, ki predstavljajo katero izmed izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ. Organ se namreč pri zavrnitvi dostopa konkretno ni skliceval na nobeno izmed izjem po ZDIJZ, temveč je dostop zavrnil na splošno zaradi varovanja zasebnosti, kar pa se lahko razume kot varstvo osebnih podatkov. Z vpogledom v zahtevano informacijo IP ugotavlja, da ta dejansko vsebuje varovane osebne podatke.

(10) Glede na določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2.

(11) V skladu s prvo točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(12) Nadalje Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

(13) IP ugotavlja, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi vsebuje podatek o tem, komu je bila pogodba odpovedana (z natančnejšo označitvijo javnega uslužbenca), zakonske razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, obrazložitev teh razlogov ter pravne posledice redne odpovedi in pravni pouk. Pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov, do katerih je IP omogočil dostop z obravnavano odločbo, je prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je namreč organiziran v obliki javnega zavoda, njegovi zaposleni pa so javni uslužbenci. ZDIJZ kot specialni predpis v tretjem odstavku 6. člena posega tudi na področje osebnih podatkov ter izrecno določa, da izjema varstva osebnih podatkov (in tudi druge izjeme) ni podana, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja ter podatki o porabi javnih sredstev, torej niso varovani. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Z vidika vprašanja, kateri podatki, ki so predmet obravnavanega postopka, sodijo pod tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, IP opozarja na sprejeto stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, delovnega mesta. Ne glede na navedeno pa IP poudarja, da gre za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri tem pa je treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. Dejstvo je namreč, da zgolj zato, ker je nekdo javni uslužbenec ali opravlja javno funkcijo še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti. Zato je treba, kljub določbi prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo.

(14) Konkretna javna uslužbenka je v obravnavanem dokumentu navedena v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Ob tem je naveden naziv, položaj in čas, za katerega je bilo delovno razmerje sklenjeno. V dokumentu so navedeni tudi razlogi, zaradi katerih je bila podana odpoved, ki so sicer prav tako v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, saj iz tega izhaja, da je delovno razmerje določenega javnega uslužbenca v javnem zavodu prenehalo. V razlogih za odpoved pogodbe o zaposlitvi pa so navedeni tudi takšni osebni podatki, ki kažejo osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti javne uslužbenke (strokovnost, odgovornost, zanesljivost, delovne sposobnosti, značajske lastnosti, čustva,..), za katere IP ocenjuje, da jih v skladu z načelom sorazmernosti (1. in 3. odstavek 15. člena Ustave RS in Splošne uredbe) ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi bile neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Takšna je tudi praksa IP^[1], iz katere izhaja, da osebne lastnosti javnih uslužbencev ne sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. V obravnavanem primeru razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi namreč v veliki meri temeljijo na značajskih lastnostih, sposobnostih in osebnem odnosu do dela konkretne javne uslužbenke.

(15) Glede na navedeno IP ugotavlja, da se v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 9. 2024, prepletajo osebne lastnosti, sposobnosti, značilnosti javne uslužbenke, ki sodijo v njeno zasebno sfero in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, zaradi česar niso podani pogoji iz prve alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Iz opisa slednjih podatkov, ki se prepletajo v samih razlogih odpovedi, kakor tudi v obrazložitvi bi bile lastnosti javne uslužbenke razkrite v takšne podrobnosti, da bi prekomerno posegli v njeno zasebnost.

Glede izvedbe delnega dostopa

(16) Ne glede na navedeno pa je IP nadalje preizkusil, ali je mogoč delni dostop do zahtevane informacije v skladu s 7. členom ZDIJZ, na način, da se ne razkrijejo varovani osebni podatki, ki sodijo v zasebno sfero javne uslužbenke, pri čemer IP poudarja, da to ne velja za tiste osebne podatke javnih uslužbencev, ki te narave nimajo in sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja zaradi prve alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP zato ne more slediti odločitvi organa, da je treba dostop do redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrniti v celoti, saj gre vendarle za dokument, na podlagi katerega je delovno razmerje konkretne javne uslužbenke prenehalo, kar pomeni, da odpoved sama po sebi ne more biti v celoti izključena iz javnosti, zato je treba ugotoviti, ali se lahko omogoči dostop do delov redne odpovedi, ki kljub obstoju osebnih podatkov, na podlagi katerih so posamezniki lahko določljivi, predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

(17) V okviru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi konkretne javne uslužbenke so bila ugotovljena določena dejstva, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev, da se delovno razmerje prekine na takšen način, zato so te okoliščine, po oceni IP, nedvomno v povezavi z delovnim razmerjem javne uslužbenke, zaradi česar je izjema varstva osebnih podatkov v tem delu presežena. IP je ob tem ugotovil, da redna odpoved v tem delu ne posega v zasebnost javne uslužbenke, saj ne razkriva njenih osebnostnih lastnosti.

(18) Glede na navedeno je IP odločil, da naslednji deli Redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi javne uslužbenke z dne 12. 9. 2024, sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe, in sicer:

• na prvi strani: celotna stran, pri čemer mora organ vsakokrat prekriti rojstni datum in naslov javne uslužbenke (v uvodu dokumenta in v prvi točki izreka),
• na drugi strani: celotna stran, pri čemer mora organ prekriti rojstni datum in naslov javne uslužbenke v prvem odstavku obrazložitve,
• na tretji strani: prvih sedem vrstic v prvem odstavku do besede ZDR-1 ter zadnje tri vrstice v prvem odstavku od besede »S tem« do »2023« ter celotni drugi odstavek,
• na šesti strani: peti odstavek (od besede »Delavka« do »ZDR-1),
• na sedmi strani: drugi in zadnji odstavek,
• na osmi strani: celotna stran,
• na deveti strani: celotna stran.

Glede preostalih delov redne odpovedi pa je IP odločil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov, za katere niso podani razlogi za razkritje po prvi alineji tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, saj delni dostop ni mogoč.

(19) Ker so podatki, do katerih je IP omogočil dostop s to odločbo, absolutno javni, IP v postopek ni pozival zadevne javne uslužbenke kot stranske udeleženke, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot to velja za informacije, do katerih je IP omogočil prost dostop.

Zaključek

(20) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je v določenem delu podana pravna podlaga za dostop do zahtevanih informacij, kar pomeni, da je organ v tem delu napačno uporabil materialno pravo, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka. Izhajajoč iz navedenega je tako IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v prvi alineji prve točke izreka delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevane informacije, kot to izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot to izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

(21) Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. odločbe IP št.: 090-154/2010, 090-216/2011, 090-117/2017 in 090-202/2018/4