prosilec - Vrhovno sodišče RS

POVZETEK:

Prosilca sta od organa zahtevala dokumentacijo v zvezi s pravosodnimi izpiti, pravljenimi v Bosni in Hercegovini v času nekdanje SFRJ v dveh točkah in v tretji točki določene podatke v zvezi s konkretno sodnico. Organ je v postopku na podlagi 20. člena ZDIJZ zahtevo prosilcev v tretji točki odstopil Okrožnemu sodišču v Ljubljani. V preostalih delih pa z izpodbijano odločbo odločil. V pritožbi prosilca podajata navedbe le glede tretje točke zahteve. Ker je organ zahtevo v tretji točki odstopil, z izpodbijano odločbo ni odločil o tretji točki zahteve. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na tretjo točko zahteve, tako niso pravno relevantne in ne morejo biti predmet pritožbenega postopka. Namreč odločitev organa, da je odstopil zahtevo v tretji točki je sprejeta v obliki dopisa, zoper katerega ni posebnega pravnega sredstva. Vprašanje pravilnosti odstopa pa tudi ne more biti predmet tega pritožbenega postopka.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-436/2025/4

Datum: 15. 1. 2026

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …. in ….. (v nadaljevanju: prosilca) z dne 6. 9. 2025, zoper odločbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. Su 910/2025-5 z dne 25. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilcev z dne 6. 9. 2025 zoper odločbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani, št. Su 910/2025-5 z dne 25. 8. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilca sta dne 24. 7. 2025 na organ vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero sta zahtevala: 1. Vse sklepe, stališča, interne akte ali druga pravna mnenja Vrhovnega sodišča RS, sprejeta po letu 1991, v katerih se obravnava vprašanje priznanja pravosodnih izpitov, opravljenih v Bosni in Hercegovini v času nekdanje SFRJ, 2. Vse zapisnike, interne dopise ali gradiva, ki jih je Ministrstvo za pravosodje RS posredovalo Vrhovnemu sodišču RS in obratno, v zvezi s priznanjem pravosodnih izpitov iz BiH ali v katerih se sklicuje na določbe Ustave nekdanje SFRJ, 3. Kadrovsko evidenco sodnice ……., ki jo vodi ali hrani Vrhovno sodišče Republike Slovenije, in sicer zlasti: - podatke o pripravniškem stažu in pravosodnem izpitu, - listine ali podatke, ki izkazujejo, kje in kdaj je opravila pripravništvo, - podatke o podlagi imenovanja za okrožno sodnico, - podatke o uvajanju v sodniško funkcijo ter trajanju in mentorstvu sodnice, - podatke o vseh njenih napredovanjih, nazivih in funkcijah, ki jih je opravljala kot sodnica. Ob tem sta navedla, da je razlog za zahtevo, da ju je Ministrstvo za pravosodje v svoji odločbi št. 090-51/2025-2030-11 z dne 16. 7. 2025 napotilo, da se za ključne informacije o obravnavani zadevi obrneta na Vrhovno sodišče RS. Ministrstvo je potrdilo, da je s 1. 2. 2014 preneslo centralno kadrovsko evidenco sodnikov na Vrhovno sodišče. Kot stranka postopka, ki ga je sodnica vodila, imata prosilca pravni interes do dostopa do teh podatkov, zato utemeljeno pričakujeta, da vse te podatke prejmeta.

(2) Organ je zahtevo prosilcev v 3. točki z dopisom št. Su 910/2025-3 z dne 29. 7. 2025 odstopil Okrožnemu sodišču v Ljubljani. V dopisu je navedel, da v skladu z 78. členom Zakona o sodiščih (ZS) upravlja Centralno kadrovsko evidenco (CKE) za sodnike. Četrti odstavek 78. člena ZS določa, da se zbirka dokumentov, ki vsebuje podatke CKE obdeluje na sodišču, na katerem sodnik opravlja sodniško službo, lahko pa tudi v CKE. Po pregledu stanja je bilo ugotovljeno, da vsi podatki, ki jih zahtevata prosilca, pri organu ne obstajajo v obliki evidence, kot to zahtevata prosilca. Glede na navedeno je organ zahtevo prosilcev v delu, ki se nanaša na pridobitev podatkov oziroma listin v zvezi s sodnico …… (tretja točka zahteve) skladno z 20. členom ZDIJZ odstopil Okrožnemu sodišču v Ljubljani, kjer sodnica opravlja sodniško službo. Naveden dopis o odstopu je organ prosilcema poslal v vednost.

(3) O prvi in drugi točki zahteve je organ izdal odločbo št. Su 910/2025-5 z dne 25. 8. 2025, tako da je delno ugodil zahtevi in prosilca napotil na spletno stran sodne prakse, kjer sta objavljena sklepa organa št. I Up 239/2017 z dne 6. 12. 2017 in št. I Up 116/2020 z dne 19. 11. 2020 v anonimizirani obliki. V preostalem delu je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je zahtevo v tretji točki odstopil Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Glede odločitve v izreku pa je navedel, da je po pregledu dokumentarnega gradiva ugotovil, da glede prve točke izreka razpolaga le z dvema sklepoma, ki sta že javno objavljena, zato je prosilca na podlagi petega odstavka 6. člena ZDIJZ napotil na spletno stran sodne prakse. Glede druge točke je ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je zahtevo zavrnil.

(4) Dne 6. 9. 2025 sta prosilca vložila pritožbo zoper odločbo št. Su 910/2025-5 z dne 25. 8. 2025. V njej navajata, da se pritožujeta zoper delno zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja v zadevi sodnice ……. V povzetku izpodbijane odločitve tudi navajata, da je bilo z njo odločeno, da se delno zavrne dostop do informacij javnega značaja glede pripravništva, mentorstva in pogojev za imenovanje ter napredovanje sodnice ….., da se preostanek preusmeri na Okrožno sodišče v Ljubljani in kot tretje, da se ju napoti na javno dostopne spletne povezave, ki so jima že dolgo znane in ne vsebujejo zahtevanih informacij. Ob tem navajata, da so pomembna dosedanja dejstva in kronologija. Sodnica ……… je bila imenovana v sodniško funkcijo na Okrožnem sodišču v Ljubljani leta 2006, kljub dokaznemu nepriznavanju pravosodnega izpita iz BiH in odsotnosti pripravništva v RS ter neizpolnjevanju pogojev iz 8. člena Zakona o sodniški službi. Prosilca sta že večkrat zaprosila za podatke o njenem pripravniškem stažu, mentorstvu in uvajanju, priznanjih ali nostrifikaciji pravosodnega izpita in napredovanjih na funkcijo višje sodnice. Organ je v svojem sklepu večino zahteve odstopil Okrožnemu sodišču v Ljubljani, obenem pa ni vsebinsko odločil o ključnem delu zahteve. Prosilca sta bila neposredno močno oškodovana v sodnem postopku, v katerem je zadevna sodnica odločala. Prepričana sta, da odločanje osebe brez zakonsko določenih pogojev pomeni kršitev pravice do zakonitega sodnika iz Ustave RS in 6. člena EKČP. Ob tem navajata, da je organ že v preteklosti večkrat in jasno izrazil stališče, da pravosodni izpit, opravljen v drugih republikah nekdanje SFRJ niso priznani za opravljanje sodniške funkcije v Sloveniji. Takšno stališče je bilo izraženo v več odločbah. V njuni zadevi je organ pri zadevni sodnici zavzel drugačno stališče ne da bi navedel zakonsko in ustavno podlago, je zavrnil vsebinsko odločanje in se formalistično izgovoril na domnevno nekompetentnost ali preusmeril zadevo drugam. Takšno postopanje je s strani prosilcev in vseh drugih državljanov razumljeno kot izogibanje odgovornosti in namerno prelaganje odgovornosti med institucijami – Ministrstvo za pravosodje, Vrhovno sodišče in Okrožno sodišče - se krožno preusmerjajo, pri tem pa noben ne želi ali ne upa odločati o vsebini vprašanja. Sklicevanje organa na že znane spletne povezave je nepošteno in birokratsko. Prosilca poznata navedene primere in sta se nanje že sama večkrat sklicevala. Tam pa ni podatkov, ki so bili predmet zahteve (pripravništvo, mentorstvo, uvajanje, pravosodni izpit, napredovanje). Dejstvo je, da je ravno organ prvič javno razglasil nepriznanje pravosodnih izpitov iz BiH v času SFRJ, danes pa ta isti problem pristransko ignorira v konkretni zadevi, kar kaže na dvojna merila in upravičuje dvom v enakost pred zakonom. Ob tem navajata, da se krši ne le ZDIJZ, ampak pravice iz Ustave RS in iz EKČP. Prosilca predlagata, da se izpodbijana odločba v zavrnilnem delu razveljavi in da se organu naloži, da vsebinsko presoja, ali razpolaga s podatki o: pripravniškem stažu sodnice, njenem mentorstvu in uvajanju, priznanjih pravosodnega izpita v RS, izpolnjevanju pogojev iz 8. člena Zakona o sodniški službi in UZITUL. Če sodišče z zahtevanimi podatki ne razpolaga, naj to jasno in konkretno pojasni ter navede, kdo je v takšnih okoliščinah odgovoren za imenovanje osebe na funkcijo sodnika brez dokazil o izpolnjevanju pogojev. Pritožnika sta se zaradi nerešenega vprašanja zakonitosti imenovanja sodnice pisno obrnila tudi neposredno na predsednika organa, dr. ……, pri čemer sta v vlogi izrecno zahtevala pojasnilo, ali so bile v zadevi …… spoštovane ustavne in zakonske zahteve za opravljanje sodniške funkcije. Kljub resnosti navedb - ki vključujejo dvome o izpolnjevanju pogojev za imenovanje in kasnejša napredovanja - predsednik niti po enem letu ni podal odgovora, kar pomeni opustitev dolžnega nadzora nad zakonitostjo sodniških imenovanj. Takšno ravnanje je v nasprotju z dolžnostjo sodne veje oblasti, da odgovorno in pregledno komunicira z državljani glede utemeljenih vprašanj o zakonitosti in ustavnosti. Niti ni bil sprožen kakršenkoli mehanizem notranjega sodnega nadzora ali disciplinske presoje, kot bi to nalagala načela odgovornosti in transparentnosti sodne veje oblasti. S tem je predsednik organa prevzel politično in moralno odgovornost za opustitev nadzora nad sistemskim problemom, ki zadeva zaupanje v celotno slovensko sodstvo. Pritožnika opozarjata, da je organ v preteklosti večkrat zavzel stališče, da pravosodni izpiti, opravljeni v drugih republikah SFRJ pred osamosvojitvijo, niso priznani v Republiki Sloveniji in da z njimi ni mogoče nastopiti sodniške funkcije brez dodatnega usposabljanja za izpolnjevanje pogojev po slovenskem pravnem redu. V konkretnem primeru sodnice …… pa so tri vrhovne sodnice, v senatu Vrhovnega sodišča izdale sklep II DoR 518/2023, ki to stališče brez kakršnih koli utemeljitev zanika, in tako odstopa od ustaljene sodne prakse brez pravne razlage. Pritožnika sta že pred več kot enim letom z dopisi s povratnico pisno opozorila vse te tri posamezne vrhovne sodnice, ki so izdale sklep v zadevi …., vključno s predsedujočo vrhovno sodnico ……, kot tudi predsednika organa, na ugotovljena nasprotja s siceršnjo lastno sodno prakso samega Vrhovnega sodišča glede priznanja pravosodnih izpitov iz BiH ter na nezakonitosti pri imenovanju sodnice …... Nihče od navedenih ni odgovoril, prav tako ni bilo sproženega nobenega postopka preverjanja, kljub resnosti očitkov, kar pomeni zavestno ignoriranje očitkov, izogibanje odgovornosti in možnost pristranskega delovanja v korist konkretne osebe. Prosilca pričakujeta, da bo s tem pravnim sredstvom ponovno odprta razprava o sistemskem problemu zakonitosti sodniških imenovanj, ki imajo neposredne učinke na temeljne pravice posameznikov. Vsako nadaljnje izmikanje pomeni pravno nevzdržno stanje in nadaljevanje nezakonitega stanja ter rušenje verodostojnosti slovenskega sodnega sistema. Prosilca jasno vidita, da gre za pristransko zaščito posamezne sodnice z namenom ohranjanja videza zakonitosti kadrovanja v sodstvu, kar dodatno poglablja nezaupanje v nepristranskost sodnega sistema. Prosilca upata, da bo organ prenehal kršiti načelo pravne varnosti, enakosti pred zakonom ter prepoved arbitrarnega odločanja (22. člen URS), saj za različno obravnavanje enakih dejstev (pravosodni izpiti iz BiH) ni podane objektivne in razumne utemeljitve.

(5) Organ odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 22. 9. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Po pozivu IP je organ dne 7. 10. 2025 odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(7) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(8) Iz vsebine pritožbe izhaja, da prosilca podajata navedbe glede pravilnosti postopanja in odločanja organa v postopku o dovoljenosti revizije z opravilno številko II DoR 518/2023 in stališče organa glede nezakonitosti pri imenovanju sodnice …. ter posledice tega na odločanje sodnice v konkretnih sodnih zadevah ter stališča organa o veljavnosti pravosodnih izpitov iz BiH, opravljenih pred osamosvojitvijo in neodzivnost organa glede drugih vlog prosilcev. V zvezi s tem ravnanjem organa IP nima pristojnosti, zato so te pritožbene navedbe zoper odločbo organa o dostopu do informacij javnega značaja povsem nerelevantne, ker te niso in ne morejo biti predmet pritožbenega postopka. IP kot pritožbeni organ lahko presoja le pravilnost in zakonitost odločitve organa o dostopu do informacij javnega značaja in ne o pravilnosti sojenja. V zvezi z navedbo prosilcev v pritožbi, da zahtevata podatke o priznanjih pravosodnega izpita v RS, izpolnjevanju pogojev iz 8. člena Zakona o sodniški službi in UZITUL, IP ugotavlja, da s temi navedbami prosilca nedovoljeno širita zahtevo v pritožbenem postopku. ZUP v 133. členu določa, da stranka lahko do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Ker sta prosilca v pritožbi podala zahtevo za informacije, ki ni bila predmet zahteve, o kateri je odločil organ z izpodbijano odločbo, je takšna njuna širitev oziroma sprememba zahteve prepozna in tako ni dovoljena.

(9) Iz vsebine pritožbenih navedb prosilcev, ki se nanašajo na zahtevo z dne 28. 7. 2025, izhaja, da prosilca podajata navedbe glede tretje točke zahteve, in sicer glede informacij, ki sta jih zahtevala o sodnici ……. S tretjo točko zahteve sta zahtevala: Kadrovsko evidenco sodnice ………….., ki jo vodi ali hrani Vrhovno sodišče Republike Slovenije, in sicer zlasti: - podatke o pripravniškem stažu in pravosodnem izpitu, - listine ali podatke, ki izkazujejo, kje in kdaj je opravila pripravništvo, - podatke o podlagi imenovanja za okrožno sodnico, - podatke o uvajanju v sodniško funkcijo ter trajanju in mentorstvu sodnice, - podatke o vseh njenih napredovanjih, nazivih in funkcijah, ki jih je opravljala kot sodnica. Iz dokumentov zadeve izhaja, da je organ z dopisom št. Su 910/2025-3 z dne 29. 7. 2025 na podlagi 20. člena ZDIJZ zahtevo prosilcev z dne 28. 7. 2025 v tretji točki odstopil Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

(10) ZDIJZ v 20. členu določa, da če organ, ki je prejel zahtevo, ne razpolaga z zahtevano informacijo, mora nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. Ker je organ zahtevo v tretji točki odstopil, z izpodbijano odločbo ni odločil o tretji točki zahteve. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na tretjo točko zahteve, tako niso pravno relevantne in ne morejo biti predmet pritožbenega postopka. Namreč odločitev organa, da je odstopil zahtevo v tretji točki je sprejeta v obliki dopisa, zoper katerega ni posebnega pravnega sredstva. Vprašanje pravilnosti odstopa pa tudi ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. Takšnemu stališču je pritrdila tudi upravno sodna praksa, ki je sicer odločala o odstopu vlog na podlagi ZUP in ne ZDIJZ. Iz sklepa Upravnega sodišča RS opr. št. III U 38/2022 z dne 10. 3. 2022, v katerem je sodišče presojalo dopustnost tožbenih navedb zoper odločitev organa o odstopu (zaradi nepristojnosti) izhaja, da ima stranka pravna sredstva zoper odločitev o pristojnosti v postopku, kamor je bila vloga odstopljena. Iz sklepa UPRS opr. št. I U 997/2014 z dne 1. 7. 2024 pa izhaja, da se nepristojni organ ne izreka za nepristojnega s sklepom (ampak z dopisom) ter da stranka v zvezi z odstopom vloge pristojnemu organu nima pravnega varstva.

(11) V zvezi s tretjo točko zahteve IP ugotavlja, da je Okrožno sodišča v Ljubljani sprejelo pristojnost in o zahtevi odločilo. Iz zadeve IP opr. št. 090-441/2025 z dne 9. 10. 2025, ki jo je IP vodil o pritožbi istih prosilcev zoper odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Su 701/2025 z dne 21. 8. 2025 izhaja, da je Okrožno sodišča v Ljubljani o zahtevi prosilcev v delu, ki se nanaša na posredovanje podatkov o pripravniškem stažu in pravosodnem izpitu sodnice ……, listine ali podatke, ki izkazujejo, kje in kdaj je opravila pripravništvo, podatke o podlagi imenovanja za okrožno sodnico, podatke o uvajanju v sodniško funkcijo ter trajanju in mentorstvu sodnice, dne 21. 8. 2025 izdal sklep št. Su 701/2025, s katerim je zahtevo zavrgel, saj je bilo o upravni zadevi že odločeno. O delu zahteve za posredovanje podatkov o imenovanju in napredovanju sodnice je organ prosilcema z odločbo št. Su 701/2025 z dne 21. 8. 2025 posredoval zahtevane podatke, prosilca pa se zoper odločbo nista pritožila. Iz vsebine druge IP zadeve opr. št. 090-441/2025 z dne 9. 10. 2025 izhaja, da je organ prosilcema dne 21. 4. 2023, z dopisom št. Su 395/2024, že posredoval podatke o pravosodnem izpitu sodnice, z odločbo št. Su 777/2023 z dne 16. 11. 2023 pa je zavrnil zahtevo za posredovanje podatkov, ki se nanašajo na pripravništvo sodnice. O pritožbi zoper navedeno odločbo je odločal tudi IP, ki je s svojo odločbo št. 090-370/2023/5 z dne 21. 12. 2023, pritožbo prosilcev zavrnil.

(12) V navedbah prosilcev, ki se nanašajo na prvo in drugo točko zahteve, o katerih je bilo odločeno z izpodbijano odločbo, pa sta prosilca pavšalna in trdita le, da glede prve točke zahteve in napotila organa na spletno stran sodne prakse, da te dve odločbi že imata. Ker prosilca ne podajata navedb o pravilnosti odločitve organa glede prve in druge točke zahteve, o katerih je organ dejansko odločil z izpodbijano odločbo in ker IP ni ugotovil nepravilnosti, na katere bi moral paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo prosilcev zavrnil.

(13) Glede navedb prosilcev o njunem interesu za pridobitev informacij, sojenju sodnice in specifičnih okoliščinah primera IP opozarja, da je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnima prosilcema, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi moral dostop dovoliti (oziroma zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebama, ki sta v konkretnem primeru prosilca. Za konkretni postopek torej osebne okoliščine in status prosilcev niso relevantne.

(14) Pritožba prosilcev je tako neutemeljena, zato jo je potrebno na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.