prosilec - Vrhovno sodišče RS

POVZETEK:

Organ je na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ zavrnil zahtevo prosilca za dostop do dokumentov, ki izkazujejo, kako je sodna veja oblasti obravnavala konkretno sodnico. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni konkretno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi zahteva prosilca prekomerno obremenila njegovo delo in s tem vplivala na pravice tretjih, oziroma da gre za šikanozno zahtevo. IP je tako zaključil, da prosilec ni prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora biti namreč vselej skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ, še posebej v primerih, ko gre za absolutno javne podatke. IP je pritožbi prosilca ugodil in vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-296/2025/7

Datum: 18. 9. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 2. 7. 2025, zoper odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 725/2025-2 z dne 16. 6. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.  Pritožbi prosilca z dne 2. 7. 2025 se ugodi in se odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 725/2025-2 z dne 16. 6. 2025, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

2.          V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)            Organ je 30. 5. 2025 prejel zahtevo, da prosilcu posreduje vse dokumente, ki izkazujejo, kako je sodna veja oblasti obravnavala piransko sodnico …, zdaj menda koprsko ali postojnsko sodnico …. Osebni spis sodnice …, vse dokumente sodnega sveta, vezanega na vse obravnave in omembe …. Prav tako vse sklepe, vse dopise med sodišči, med sodišči in tožilstvom, vso korespondenco, ki vsebuje zapis …, tudi …, tudi …, v kolikor je v kakem dokumentu še dekliški priimek, v vseh oblikah in sklanjatvah med vsemi sodišči in s sodišči povezanimi javnimi organi horizontalno in vertikalno. Tudi letni obračun izplačil sodnici … za maksimalno obdobje nazaj. Kopije plačilnih list za leto 2025. Vse kopije pogodb o zaposlitvi … v sodstvu, trenutne in pretekle, dopise sodnega sveta, vezane na …, dopise disciplinskemu tožilcu, odgovore disciplinskega tožilstva, tudi dokazilo, da je gospa … legitimna sodnica, vse, prav vse dokumente, tudi elektronsko pošto vseh sodnih organov, ki vsebuje zapis … v vseh oblikah zapisa, okrajšavah in sklanjatvah. Organ naj tudi pisno pojasni, zakaj je … danes še sodnica.

(2)            Organ je z odločbo št. Su 725/2025-2 z dne 16. 6. 2025 zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je povzel 5. odstavek 5. člena ZDIJZ in navedel, da zahteva prosilca predstavlja zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Organ ocenjuje, da v konkretnem primeru namen prosilca ni le dostopati do informacij zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč nasprotno – glede na vsebino prosilčeve zahteve, ki zahteva vse dokumente, ki kakorkoli omenjajo sodnico …, tako pri organu, na vseh sodiščih, pri Sodnem svetu in vseh drugih organih - je po mnenju organa očitno, da gre za ravnanja prosilca, ki organ ovirajo pri delu in so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Poleg tega glede na vsebino prosilčeve zahteve organ ocenjuje, da gre za šikanozno zahtevo. Šikanozne so tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot to izhaja iz sodne prakse (sodba Upravnega sodišča RS, II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017). Organ zaradi obsega vseh dokumentov in informacij, ki jih prosilec zahteva, saj povsem neselektivno zahteva vse dokumente in elektronsko pošto, ki zgolj vsebujejo ime sodnice, ocenjuje, da gre za šikanozno zahtevo in je zato zahtevo prosilca skladno s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ zavrnil v celoti.

(3)            Dne 2. 7. 2025 je organ zoper odločbo št. Su 725/2025-2 z dne 16. 6. 2025 prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da odločbo izpodbija v celoti in zahteva njeno razveljavitev in ponovno obravnavo zahteve z upoštevanjem ustavno in zakonsko zagotovljene pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pojasnil je, zakaj meni, da je organ napačno uporabil peti odstavek 5. člena ZDIJZ, da je kršil načelo sorazmernosti in načelo varstva javnega interesa, ter da organ ni upošteval predhodnih odločb IP in sodne prakse v primerljivih primerih. Prosilec zahteva, da v okviru pooblastil IP uvede nadzorstveni postopek oziroma ukrepa zoper uradno osebo organa, odgovorno za izdajo odločbe, zaradi oviranja pravice do informacij javnega značaja po 77. členu ZDIJZ. Prosilec na koncu pritožbe zaradi racionalizacije postopka in lažjega zbiranja dokumentov zožuje oziroma redefinira zahtevo.

(4)            Organ je pritožbo z dopisom št. Su 725/2025-4 z dne 2. 7. 2025, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

Pritožba je utemeljena.

(5)            IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)            Organ se je pri zavrnitvi zahteve skliceval na institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v izpodbijani odločbi zahtevanih dokumentov ni niti identificiral in se opredelil do njihovega dostopa in do pravice javnosti do seznanitve z njimi.

(7)            Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(8)            Do instituta zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ se je IP v svojih odločbah obširneje opredeljeval že v preteklosti. IP se tako v izogib ponavljanju o splošnih navedbah v zvezi s tem institutom sklicuje na svoje predhodne odločbe.^[1]

(9)            Institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja se po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Prav tako IP poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(10)         Organ lahko po petem odstavku 5. člena ZDIJZ zavrne zahtevo ali funkcionalno povezane zahteve prosilca le v primeru, ko so izpolnjeni elementi instituta zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. ZDIJZ ne določa konkretnih kriterijev oziroma elementov, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, zato IP pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upošteva kriterije, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, npr.:

- ponavljajoče se vloge za isto zadevo (izločitev vseh sodnikov Ustavnega sodišča) s pavšalnimi navedbami^[2];

- pritožba je očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh; z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami se tako ovira izpolnjevanje temeljnih nalog Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin^[3];

- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic^[4];

- zaporedno vlaganje nedovoljenih pravnih sredstev - vlog brez postulacijske sposobnosti, ki vodijo k obravnavanju in pojasnjevanju istih procesnih vprašanj^[5];

- vztrajanje pri izterjavi bagatelnega zneska, brez navedbe razumnih razlogov za vztrajanje^[6];

- z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih, z več deset vloženimi zahtevami za dostop do izrazito obsežne količine dokumentov in več kot 300 elektronskimi sporočili, poslanimi odgovorni osebi za dostop do informacij javnega značaja, v obdobju enega leta, kar predstavlja izjemno število vlog, večinoma z žaljivo vsebino, posredovanje tudi drugim državnim organom, …^[7];

- zahteve niso žaljive in tudi ne pretirano obsežne, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo; organ je dolžan organizirati svoje delo tako, da se prosilcu, ki ne zlorablja pravic, omogoči dostop; večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev^[8];

- za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je potrebno presoditi, ali iz načina vlaganja zahtev prosilca izhaja njegov namen prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi prosilca namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti^[9].

(11)         Po pregledu izpodbijane odločbe IP ugotavlja, da zahteva prosilca z dne 30. 5. 2025 ni očitno nedovoljena in neutemeljena. Ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh. Nesporno je namreč, da je prosilec dovolj konkretno opredelil zahtevane dokumente. Če bi organ menil drugače, bi lahko, skladno z 18. členom ZDIJZ, prosilca pozval na dopolnitev zahteve. Ob tem IP dodaja, da je ob pregledu zahteve ugotovil, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa in da določeni dokumenti skladno s prakso IP predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, v zvezi s katerimi je IP že večkrat odločil (npr. pogodbe o zaposlitvi in izplačila dohodkov).

(12)         Objektivno je tudi težko reči, da bi izpolnitev obravnavane zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, saj se organ do tega v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil oz. slednjega ni konkretno izkazal, ob tem pa IP na podlagi spisovne dokumentacije ocenjuje, da ne gre za izjemno obsežno dokumentacijo. Organ namreč ni izkazal, da bi priprava zahtevanih podatkov vplivala na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in zakonov ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Kot je bilo navedeno že uvodoma, je treba upoštevati, da mora biti utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ. Organ pa tega s pavšalnimi trditvami (npr. »glede na vsebino prosilčeve zahteve, ki zahteva vse dokumente, ki kakorkoli omenjajo sodnico …, … je po mnenju organa očitno, da gre za ravnanja prosilca, ki organ ovirajo pri delu«) ni konkretno izkazal.

(13)         Ob tem IP dodaja, da je treba upoštevati, da je posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa. Pravica dostopa do informacij javnega značaja je tudi ustavna pravica, omogoča vpogled v delovanje zavezancev po ZDIJZ in s tem nadzor nad njihovim delovanjem, odraža tudi bistvo demokracije, zato je po mnenju IP v skladu s tem tudi izrecna določba ZDIJZ o podaljšanju roka za odločitev (24. člen ZDIJZ). Povedano drugače, tudi iz te določbe izhaja namen zakonodajalca, torej da se primarno zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter pravica prosilcev, da pridobijo informacije javnega značaja. Zakonodajalec je sam predvidel situacije, ko je za obravnavo zahtev za dostop do informacij javnega značaja potrebno več časa, zato je uzakonil 24. člen ZDIJZ, ki organom omogoča podaljšanje roka za odločitev za največ 30 delovnih dni. IP ugotavlja, da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi organ v konkretnem primeru izdal sklep o podaljšanju roka za odločitev ter na ta način poskušal zagotoviti obravnavo obsežne zahteve.

(14)         IP opozarja tudi na sodbo Upravnega sodišča št. II U 339/2022-21 z dne 21. 4. 2023, v kateri je sodišče presojalo zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj je prosilec na občino vložil več deset zahtev letno (70 zahtev v letu 2021, v prvi polovici leta 2022 pa 46 zahtev), in ugotovilo, da zloraba ni podana, ker organ med drugim ni konkretno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava zahtev prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih.

(15)         Po preučitvi obravnavane zadeve IP zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve zahteve z dne 30. 5. 2025 prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj organ v obravnavanem primeru ni konkretno izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi zahteva prosilca prekomerno obremenila njegovo delo in s tem vplivala na pravice tretjih, oziroma da gre za šikanozno zahtevo. IP pripominja, da splošna ugotovitev organa, da prosilec »neselektivno zahteva vse dokumente in elektronsko pošto, ki zgolj vsebujejo ime sodnice«, ne kaže na zaključek, da gre za šikanozno zahtevo. Šikanoznega značaja so namreč tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu ali tretji osebi namerno povzročati neprijetnosti, nevšečnosti.^[10] Besedilo obravnavane zahteve v ničemer ne kaže na to, da ima prosilec šikanozen namen, poleg tega pa organ ni z ničemer konkretno utemeljil, kakšne neprijetnosti oziroma nevšečnosti naj bi mu prosilec povzročil s takšno zahtevo. IP pripominja, da samo število zahtevanih dokumentov oziroma vlog vlog a priori ne pomeni zlorabe pravice dostopa, kar izhaja tudi iz sodne prakse.^[11]

(16)         Kot je razvidno iz upravno sodne prakse, je treba kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval skladno z določbami ZDIJZ. IP je ocenil, da organ ni izkazal, da bi prosilec prekoračil meje svoje pravice po ZDIJZ.

(17)         S tem, ko se je organ pri zavrnitvi skliceval na zlorabo pravice, je napačno uporabil materialno pravo, posledično pa ni pravilno in popolno ugotovil dejanskega stanja, ki je pomembno za odločitev v predmetni zadevi. S tem je pri izdaji izpodbijane odločbe tudi bistveno kršil pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člen ZUP), zato je IP odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

(18)         Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva.

(19)         V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(20)         Organ je dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). V ponovljenem postopku je organ najprej dolžan vsebinsko presoditi zahtevo prosilca in se je dolžan opredeliti do obstoja dokumentov, ki jih zahteva. Če bo ugotovil, da s tovrstnimi dokumenti ne razpolaga, mora v obrazložitvi izpodbijane odločbe navesti, na katera dejstva in dokaze je oprl tako ugotovljeno dejansko stanje. V zvezi z zahtevanimi dokumenti, glede katerih bo organ v ponovnem postopku ugotovil, da predstavljajo informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, mora organ opraviti še presojo z vidika obstoja katere od izjem od prostega dostopa po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ. V tem primeru mora presoditi še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije naslov bivališča posameznika ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen.

(21)         Če bo organ pri presoji zahtevanih dokumentov ugotovil, da je podana katera od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, je dolžan nadalje upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedene določbe jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Če gre pri zahtevanih podatkih za absolutno javno dostopne informacije (npr. poraba javnih sredstev), IP v tej zvezi izpostavlja sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 761/2021-17 z dne 18. 3. 2024, v kateri je sodišče navedlo, da je treba tožnikove navedbe, ki se nanašajo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, presojati v povezavi z dejstvom, da so zahtevani podatki absolutno javni dostopni.

(22)         IP glede na pritožbene navedbe, ter upoštevaje dejstvo, da se zahtevani dokumenti nanašajo na zadevo, ki je že bila izpostavljena v medijih,^[12]  opozarja še na test prevladujočega interesa javnosti glede razkritja varovanih podatkov, ki ga mora v ponovljenem postopku opraviti organ. Test prevladujočega interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih.

(23)        V zvezi s pritožbenimi navedbami glede uvedbe postopka zoper odgovorno osebo zaradi oviranja izvajanja prostega dostopa do informacij javnega značaja, IP pojasnjuje, da je organ prve stopnje tisti, ki najprej odloči o dostopu do zahtevane informacije, in če dostop zavrne, ima prosilec pravico do vložitve pritožbe na IP. Povedano drugače, ZDIJZ ne predvideva sankcioniranja organa oziroma odgovorne osebe iz razloga zavrnitve dostopa, saj imajo prosilci zoper takšne odločitve organov prve stopnje in tudi IP pravico do ustreznega pravnega sredstva.

(24)         IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP.

(25)         Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

(26)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. odločbe IP št. 090-211/2016, št. 090-55/2017, št. 090-215/2018, št. 090-146/2019/3, št. 090-239/2019/6, št. 090-269/2022/2, št. 090-2/2023/2.

[2] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3427/07-34 in U-I-287/07 z dne 6. 11. 2008.

[3] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-448/12-11 z dne 21. 6. 2012.

[4] Sklep Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009.

[5] Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 76/2014 z dne 24. 2. 2014.

[6] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Izvršilni oddelek, št. II Ip 1002/2009 z dne 13. 5. 2009.

[7] Sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013.

[8] Sodba Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017.

[9] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017.

[10] Slovar slovenskega knjižnega jezika, iskalni pojem »šikanozen« (https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=%C5%A1ikanozen)

[11] Npr. sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1816/2016-34.

[12] Npr. objave na spletnih straneh: …