prosilec - Vrhovno sodišče RS

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumente glede digitalizacije vpisnika za BPP in stališča glede vlaganja vlog po elektronski pošti. Organ je prosilca deloma napotil na javno objavljene dokumente in mu posredoval tiste dokumente, s katerimi je razpolagal. V delu, v katerem je zahtevo zavrnil je opravil ustrezne poizvedbe in pojasnil, zakaj z dokumenti ne razpolaga, IP pa je ugotovljenemu dejanskemu stanju organa prve stopnje sledil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-262/2025/6

Datum: 24. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 29. 5. 2025, zoper odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 549/2025 z dne 27. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 29. 5. 2025, zoper odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. Su 549/2025 z dne 27. 5. 2025 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 22. 4. 2025 od organa zahteval stališče Vrhovnega sodišča in strokovno utemeljitev glede izjave generalne sekretarke organa glede tveganosti uporabe elektronske pošte za informacijske sisteme sodstva, glede upoštevanja veljavne zakonodaje pri oblikovanju stališča glede elektronske pošte, za dostop do organizacijske strukture in seznama odgovornih oseb za digitalizacijo postopkov BPP ter za dostop do pogodb, ponudb, poročil in analiz glede digitalizacije postopkov BPP. Stališče po mnenju prosilca ne temelji na nobeni zakonski podlagi, zato zahteva pojasnilo glede pravne podlage in zakonitosti tovrstnega stališča. S svojo zahtevo želi prosilec akte in dokumente, ki urejajo zavračanje vlog, poslanih po elektronski pošti, dokazila o obstoju formalnih odločitev in dokumente, ki se nanašajo na digitalizacijo sodnih postopkov BPP. Prosilec zahteva uradno potrditev, da noben formalni akt ne utemeljuje zavračanja elektronskih vlog, seznam odgovornih oseb in organizacijsko strukturo oseb, ki so pri organu zadolžene za projekt digitalizacije vlaganja e-vlog za BPP, kopije pogodb zunanjih izvajalcev, prejetih ponudb, poročil in analiz, ki se nanašajo na uvedbo sistema za elektronsko vlaganje vlog v postopkih BPP, podatke o vseh izplačanih zneskih izvajalcem, datume nakazil in opise predmeta plačila, kopijo posameznih izdanih računov, ki izkazujejo izvedbo posameznih pogodbenih obveznosti za zadnjih deset let za vsako leto posebej, podatke o zaposlenih, ki opravljajo to nalogo s funkcijskimi nazivi, skupni strošek zaposlenih po letih, skupni strošek njihovega dela ter pojasnila glede pravne veljavnosti elektronskih dokumentov.

(2) Organ je dne 27. 5. 2025 izdal odločbo št. Su 549/2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je pojasnil, da odgovori na vprašanja, pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanje ne predstavljajo informacij javnega značaja. Organ ni dolžan podati pojasnil in obrazložitev uporabe zakonodaje izven konkretnih sodnih postopkov, zato je zahtevo v delu, ki se nanaša na izjavo generalne sekretarke (stališče generalne sekretarke, status izjave, strokovna utemeljenost izjave in odnos do ZEPEP in eIDAS) zavrnil. Glede aktov in dokumentov, ki urejajo elektronsko poslovanje, je organ prosilca napotil na pravne podlage in vire ter na povezavo na spletni strani Ministrstva za pravosodje. Glede digitalizacije poslovanja pravosodja je sodišče prosilca napotilo na tri spletne povezave, kjer so dostopni določeni dokumenti, napotilo ga je tudi na povezavo glede digitalizacije postopkov BPP. Sodišče je dodatno ugotovilo, da razpolaga še s tremi dokumenti, ki niso javno objavljeni in jih je prosilcu tudi posredovalo. Organ je ugotovil še, da z določenimi dokumenti, ki jih prosilec zahteva, ne razpolaga.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 28. 5. 2025 vložil pritožbo, saj se organ ni konkretno opredelil do zahtevanih dokumentov. V nadaljevanju pritožbe je pojasnjeval, da sodišča sistematično zavračajo elektronsko vlaganje vlog, takšna praksa pa pomeni kršitev veljavne zakonodaje. Meni, da je neobstoj informacijskega sistema neutemeljen izgovor za opustitev zakonske dolžnosti.

(4) Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP dne 9. 6. 2025, in sicer kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. Navedel je, da je vsebina, ki jo prosilec zahteva v pritožbi, širša od njegove prvotne zahteve.

(5) Prosilec je v vlogi z dne 11. 6. 2025 nasprotoval temu, da je razširil prvotno zahtevo, temveč je le natančneje razčlenil prvotno zahtevane vsebine in dodatno podkrepil navedbe iz pritožbe. Navedel je tudi, da želi vročanje po elektronski pošti.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(8) V obravnavanem primeru je sporno, ali organ z zahtevanimi informacijami, glede katerih je zavrnil zahtevo prosilca, razpolaga, prav tako tudi, ali morebiti razpolaga z dodatno dokumentacijo razen te, ki jo je prosilcu posredoval.

(9) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(10) Organi so prosilcem dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj informacijo v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo. Ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(11) Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da je ta zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Iz pritožbene dokumentacije in nadaljnje dopolnitve organa je namreč razvidno, da je organ glede obstoja dokumentacije opravil potrebne poizvedbe in da je ugotovitveni postopek ustrezno in obširno razložil, zaradi česar je IP po preizkusu odločbe lahko navedbam organa v celoti sledil. Organ je ustrezno ugotovil, da ni dolžan pripravljati odgovorov na vprašanja, saj te pravice prosilcev ZDIJZ ne varuje. Organ tako ni bil dolžan podajati pojasnil in obrazložitev uporabe zakonodaje in se opredeljevati do stališč generalne sekretarke. Pojasnila, komentarji, analize, opredelitve in odgovori, ki bi jih organ za to, da bi lahko ugodil zahtevi prosilca, moral šele ustvariti in pripraviti, niso dokumenti, glede katerih bi bil organ dolžan odločiti, se do njih opredeliti ali jih v okviru postopanja po ZDIJZ ustvariti. Ob ugotovitvi, da organ z dokumenti, ki bi že vsebovali zahtevana pojasnila, odgovore in utemeljitve, ne obstaja, je bilo postopanje organa, da je v zvezi s tem izdal zavrnilno odločbo pravilno in zakonito. Prav tako je IP sledil obrazložitvi organa v delu, ko je organ ugotovil, da ne razpolaga z informacijami, ki bi se nanašali zgolj na digitalizacijo postopkov BPP. Kot je organ podrobno pojasnil, gre namreč za vpisnik, ki je sestavni del širšega sistema, ki vključuje več kot 60 vpisnikov, pri čemer dokumentov ni mogoče razmejiti na način, da bi ti vsebovali le del, ki se nanaša na vpisnik BPP. Glede na navedeno je mogoče slediti organu, da ta ne razpolaga s pogodbami, plačili, računi in drugimi zahtevanimi dokumenti, ki bi bili vezani na projekt digitalizacije vlaganja e-vlog za BPP, saj se gradniki za elektronsko poslovanje izdelujejo za vse sisteme sodstva, razmejitve zgolj za zahtevane podatke o digitalizaciji postopkov BPP pa ni mogoče opraviti.

(12) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati.

(13) IP tako ugotavlja, da je organ ustrezno ugotovil dejansko stanje, saj je opravil ustrezne poizvedbe in v celoti obrazloženo pojasnil zakaj z določenimi dokumenti ne razpolaga. Iz predložene dokumentacije posledično ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne bi želel posredovati, saj je organ ustrezno pojasnil, zakaj z zahtevanimi informacijami ne razpolaga in zahteve ni zavrnil pavšalno, temveč je bila zavrnitev obrazložena in pravilna. Prav tako IP ugotavlja, da je organ v vseh delih, v katerih je prosilcu lahko ugodil, saj je prosilec zahteval dokumente, ki obstajajo, to tudi storil. Organ je prosilca napotil na dokumentacijo, ki je glede zahtevanih informacij že prosto dostopna na spletu, napotil ga je na zakonodajo, ki ureja vprašanja, glede katerih je prosilec zahteval pojasnila, prav tako je prosilcu tudi posredoval določene dokumente, ki na spletu niso dostopni, vendar je organ z njimi razpolagal. V pritožbenem postopku tako ni bilo mogoče ugotoviti, da bi organ razpolagal z informacijami, vendar jih prosilcu ne bi želel posredovati niti se do slednjih v postopku ne bi želel opredeliti. IP je zato v celoti sledil obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je v tej odločbi sicer ne povzema v celoti, saj je prosilec z njo seznanjen.

(14) IP v zaključku še pojasnjuje, da se v postopku po ZDIJZ presoja izključno to, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami ter ali so te informacije prosilcem prosto dostopne oz. ali so podani razlogi, zaradi katerih sme organ dostop do informacije zavrniti. Pritožbeni postopek IP ne daje podlage, da bi se opredeljeval do same vsebine dokumentov, posledično ta presoja tudi ni bila del tega pritožbenega postopka. IP namreč nima pristojnosti presojati ali preverjati utemeljenosti prosilčevih navedb glede sistematičnega zavračanja elektronskega vlaganja vlog in ali takšna praksa pomeni kršitev veljavne zakonodaje. Glede na navedeno je IP tovrstne pritožbene navedbe prosilca v tem postopku štel kot pravno irelevantne.

(15) Na podlagi navedenega je IP ugotovil, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(16) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke