prosilec - Vrhovno sodišče RS
+ -Številka: 090-227/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Organ je o zahtevi prosilca odločil na način, da ga je v delu napotil na spletne strani, v delu pa je zahtevo zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. IP ugotavlja, da je organ prosilca napotil na točno določene spletne strani projekta CEPEJ (konkretne povezave na spletne strani in dokumente), kjer so vsebovane informacije o samem projektu in tudi glede sodelovanja Slovenije v projektu, zato IP ocenjuje, da je organ, s tem ko je prosilca napotil na informacije, objavljene na spletni strani CEPEJ, ravnal v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Ker je organ že v izpodbijani odločbi smiselno in skladno pojasnil, da podatki glede porabe javnih sredstev in stroških sodelovanja v CEPEJ, pri organu ne obstajajo v obliki dokumenta (evidence ali seznama), IP ne dvomi v to, da organ s temi dokumenti dejansko ne razpolaga. V nasprotno IP niso prepričale niti pritožbene navedbe, da bi organ moral izkazati poskus iskanja zahtevanih informacij po različnih bazah in posredovati pooblaščene izjave oseb, ki so iskale dokument. Na takšen način bi organ lahko ugotavljal dejansko stanje, če bi bilo to sporno ali nejasno. IP ocenjuje, da je organ pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje in mu je zato v celoti sledil. Ob tem tudi prosilec ni navedel nobenih nasprotnih dejstev in dokazov, ki bi IP prepričali o nasprotnem. Organ je namreč v obrazložitvi odločbe pojasnil, da se potni nalogi, ki so povezani s CEPEJ, izstavljajo in obračunavajo po enakem postopku, kot ostali potni nalogi (za pridobitev podatkov bi tako moral organ pregledati vse potne naloge po določenih osebah in datumih ter pri tem vsebinsko preveriti, ali gre potni nalog v zvezi s CEPEJ). Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna vsebinska presoja in analiza dokumentov, kot je to v konkretnem primeru, pa po presoji IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ v okviru postopka po ZDIJZ ni dolžan storiti.
ODLOČBA:
Številka: 090-227/2025/3
Datum: 2. 10. 2025
Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 13. 5. 2025, zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. Su 430/2025-10 z dne 23. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 13. 5. 2025 zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS, št. Su 430/2025-10 z dne 23. 4. 2025, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
(1) Prosilec je dne 26. 3. 2025 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje dokumentov in informacij, ki se nanašajo na imenovanje sodnice … kot predstavnice CEPEJ na Okrožnem sodišču v Mariboru, projektno dokumentacijo in nacionalne usmeritve v okviru sodelovanja slovenskega sodstva z mrežo CEPEJ, implementacijo priporočil CEPEJ na Okrožnem sodišču v Mariboru in podatke o porabi javnih sredstev, namenjenih dejavnostim CEPEJ ter evalvacije, merila uspešnosti in učinke teh projektov na delovanje sodnega sistema.
(2) Organ je o zahtevi prosilca dne 23. 4. 2025 izdal odločbo št. Su 430/2025-10 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca za posredovanje informacij v zvezi z udeležbo slovenskega sodstva v mreži CEPEJ pri Svetu Evrope in prenosu priporočenih praks na nacionalna sodišča, zlasti na Okrožno sodišče v Mariboru, delno ugodil tako, da je prosilca napotil na spletno dostopne vire. Del zahteve prosilca, ki se nanaša na informacije o imenovanju sodnice … kot predstavnice CEPEJ pri Okrožnem sodišču v Mariboru in o prenosu dobrih praks na Okrožno sodišče v Mariboru, je organ odstopil Okrožnemu sodišču v Mariboru. V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil, ker niso izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja oziroma z dokumenti organ ne razpolaga.
(3) Dne 13. 5. 2025 je prosilec vložil pritožbo zoper odločitev organa, v kateri navaja, da ga je organ neutemeljeno napotil na spletne strani, saj gre za promocijske materiale, ki ne vsebujejo informacij o porabi javnih sredstev, rezultatih projektov ali implementacijo dobrih praks v slovensko sodno prakso. Dalje se ne strinja z ugotovitvijo organa, da zahtevanih informacij ne poseduje oziroma da njihovo izločanje ne bi bilo mogoče brez ustvarjanja novega dokumenta, saj hkrati priznava, da potni nalogi v zvezi s CEPEJ obstajajo. Poleg tega bi morali obstajati še dopisi, poročila, sklepi ali drugo koordinacijski dokumenti, ki izkazujejo naravo sodelovanja. Odločitev organa ne vsebuje obrazložitve, kdo je iskal dokumente, ni predložena izjava pooblaščene osebe o neobstoju dokumentov, prav tako ne izhaja, ali je bilo izvedeno preverjanje v informacijskem sistemu ali arhivu organa. Prosilec v pritožbi še navaja glede projekta CEPEJ in pomena za slovensko sodstvo.
(4) Organ odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 21. 5. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v delu, ki se nanaša na napotilo na spletne strani in na zavrnitev zahteve.
(6) IP najprej glede napotila prosilca na spletno dostopne vire pojasnjuje, da peti odstavek 6. člena določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. IP ugotavlja, da je organ prosilca napotil na točno določene spletne strani projekta CEPEJ (konkretne povezave na spletne strani in dokumente), kjer so vsebovane informacije o samem projektu in tudi glede sodelovanja Slovenije v projektu, zato IP ocenjuje, da je organ, s tem ko je prosilca napotil na informacije, objavljene na spletni strani CEPEJ, ravnal v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJ. Glede pritožbenih navedb prosilca, da na spletni strani ni podatkov o rezultatih in evalvacijah glede prenosov praks v slovensko sodstvo, IP ugotavlja, da je organ ta del zahteve prosilca zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga. IP na podlagi preučitve konkretne zadeve ne dvomi, da organ s takimi dokumenti ne razpolaga, prosilec pa v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da bi organ moral razpolagati z dokumenti. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da taki dokumenti v času odločanja pri organu ne obstajajo, prav tako IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). V pritožbenem postopku je tako IP ugotovil, da organ z informacijami v tem delu ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.
(7) Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, odgovorov, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.
(8) Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve ali za potrebe prosilca pridobiti od drugih organov.
(9) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.
(10) Ker je organ že v izpodbijani odločbi smiselno in skladno pojasnil, da podatki glede porabe javnih sredstev in stroških sodelovanja v CEPEJ, pri organu ne obstajajo v obliki dokumenta (evidence ali seznama), IP ne dvomi v to, da organ s temi dokumenti dejansko ne razpolaga. V nasprotno IP niso prepričale niti pritožbene navedbe, da bi organ moral izkazati poskus iskanja zahtevanih informacij po različnih bazah in posredovati pooblaščene izjave oseb, ki so iskale dokument. Na takšen način bi organ lahko ugotavljal dejansko stanje, če bi bilo to sporno ali nejasno. IP ocenjuje, da je organ pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje in mu je zato v celoti sledil. Ob tem tudi prosilec ni navedel nobenih nasprotnih dejstev in dokazov, ki bi IP prepričali o nasprotnem. Organ je namreč v obrazložitvi odločbe pojasnil, da se potni nalogi, ki so povezani s CEPEJ, izstavljajo in obračunavajo po enakem postopku, kot ostali potni nalogi (za pridobitev podatkov bi tako moral organ pregledati vse potne naloge po določenih osebah in datumih ter pri tem vsebinsko preveriti, ali gre potni nalog v zvezi s CEPEJ). Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna vsebinska presoja in analiza dokumentov, kot je to v konkretnem primeru, pa po presoji IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ v okviru postopka po ZDIJZ ni dolžan storiti. IP nima razlogov za dvom v navedbe organa in se strinja z obrazložitvijo organa glede iskanja in pridobivanja zahtevane dokumentacije ter se v celoti sklicuje na obrazložitev iz izpodbijane odločbe (drugi odstavek 254. člena ZUP).
(11) Pri tem so neutemeljene pritožbene navedbe, da organ razpolaga s potnimi nalogi za CEPEJ, saj bi bilo za pridobitev podatkov potrebno vpogledati v vsako zadevo, jo vsebinsko pregledati in analizirati po kriterijih iz zahteve prosilca. IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere dokumente organ ima, temveč, ali je dolžan na zahtevo prosilca vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da analizira dokumente in pripravi zbirko po kriterijih, kot jih je zahteval prosilec. Gre namreč za to, da bi organ moral po vsebinskih kriterijih, ki jih je določil prosilka, šele presoditi, ali dokumenti v zbirko sodijo, kar pa, kot že povedano, predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Izpodbijana odločitev torej ne pomeni, da dokumenti pri organu ne obstajajo, temveč le, da organ v konkretnem primeru ne razpolaga s konkretno zbirko dokumentov, kot jih zahteva prosilec.
(12) Pritožba prosilca je tako neutemeljena, zato jo je potrebno na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(16) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[1] oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.
Svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.