prosilec - Vrhovno državno tožilstvo RS

POVZETEK:

Organ je zavrgel pritožbo prosilca zoper odgovor organa, s katerim je organ posredoval prosilcu določena pojasnila, med drugim tudi pojasnilo, da je zahteva, podana po elektronski pošti, brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, neformalna zahteva, in ker takšna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku, ni treba izdati odločbe, prosilec pa nima pravice do pritožbe. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ odločil pravilno, ko je štel zahtevo prosilca z dne 22. 7. 2025 za neformalno zahtevo in, ker neformalna zahteva nima pravnega varstva, je organ nadalje ravnal pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom zavrgel pritožbo prosilca zoper odgovor organa št. VDT-Tu-9-5/9/2025/2 z dne 26. 8. 2025. IP je tako pritožbo prosilca zoper sklep organa zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-434/2025/2

Datum: 4. 11. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), ter prvega odstavka 248. člena v zvezi z 259. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 12. 9. 2025, zoper sklep VRHOVNEGA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE, Vilharjeva cesta 23, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. VDT-Tu-9-5/9/2025/5 z dne 12. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 12. 9. 2025 zoper sklep VRHOVNEGA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE, št. VDT-Tu-9-5/9/2025/5 z dne 12. 9. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 22. 7. 2025, na podlagi ZDIJZ, zahteval, da mu Okrožno državno tožilstvo v Celju (v nadaljevanju: ODT v Celju) posreduje naslednje zahtevane informacije javnega značaja, in sicer:

- pogodbe o zaposlitvi in/ali sklepe o imenovanju za vse osebe, zaposlene pri organu, in sicer za trenutno redno in kako drugače zaposlene (funkcionarje in javne uslužbence);

- mesečne plačilne liste za obdobje zadnjih 12 mesecev za vsako posamezno osebo, z ustrezno anonimizacijo (prekritimi osebnimi podatki v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2).

Navedel je, da gre za podatke, ki sodijo med informacije javnega značaja, zlasti v delu, ki se nanaša na javno porabo sredstev in delovanje javnega organa. Kot način seznanitve je opredelil elektronsko obliko na naveden naslov e-pošte.

(2) Organ je z dopisom št. VDT-Tu-9-5/9/2025/2 z dne 26. 8. 2025, prosilcu posredoval odgovor, v katerem mu je pojasnil, da je ODT v Celju za vodenje in odločanje v postopkih ZDIJZ pooblastilo uradne osebe organa, ki je tako tudi podal odgovor na zahtevo prosilca. V nadaljevanju je organ izpostavil pogoje za obstoj informacije javnega značaja in določbe o postopanju organov, če so ti pogoji izpolnjeni. V zvezi s 1. točko zahteve je nadalje pojasnil, da je seznam vseh državnih tožilcev ODT v Celju dostopen na spletnih straneh državnega tožilstva (povezava: https://www.dt-rs.si/odt- v-celju). Akt o imenovanju posameznega državnega tožilca je prav tako javno dostopen, saj se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Akt o imenovanju posameznega državnega tožilca pri ODT v Celju pa je mogoče najti z vnosom ključnih besed v spletnem iskalniku Uradnega lista Republike Slovenije (povezava: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs). V zvezi s 1. točko zahteve je dodal še, da kopij pogodb o zaposlitvi javnih uslužbencev ODT v Celju ne more poslati, saj vsebujejo varovane podatke. Zahtevo je, na podlagi prvega odstavka 14. člena ZDIJZ, v tem delu zavrnil. Glede 2. točke zahteva pa je pojasnil, da so podatki o izplačanih plačah, dodatkih, stroških in drugih izplačilih funkcionarjev in javnih uslužbencev javno dostopni na spletnem portalu www.pportal.gov.si. Na tem portalu je mogoče za vsakega posameznega proračunskega uporabnika preveriti izplačane plače v anonimizirani obliki. Podatke je mogoče najhitreje najti z iskanjem po proračunskih uporabnikih – ODT v Celju ima šifro proračunskega uporabnika 44164. Navedel pa je še, da je bila zahtevo podana po elektronski pošti, brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, zato je vloga neformalna zahteva (12. člen ZDIJZ v zvezi z drugim odstavkom 63. člena ZUP). Ker takšna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku (četrti odstavek 14. člena ZDIJZ), ni treba izdati odločbe, prosilec pa nima pravice do pritožbe.

(3) Prosilec je 26. 8. 2025 podal pritožbo zoper odgovor organa št. VDT-Tu-9-5/9/2025/2 z dne 26. 8. 2025 pri IP, ker je ocenil odgovor organa kot neprimeren in nezakonit iz naslednjih razlogov:

- po njegovem mnenju je podan v vzvišenem in podcenjujočem tonu;

- sklicevanje na »prosto dostopne informacije« je uporabljeno kot izgovor za zavrnitev zahtev, ki bi ob minimalnem trudu lahko bile posredovane v konkretizirani obliki, skladno z namenom ZDIJZ;

- argumentacija glede »neformalne zahteve« je zlorabljena za izogib vsebinskemu odločanju in s tem krši načela odprte in dostopne uprave.

IP je tako zaprosil, da preveri ravnanje uradne osebe in sprejme ustrezne ukrepe. Vztraja pri polnem vsebinskem odločanju o zahtevi.

(4) IP je pritožbo prosilca, z dopisom št. 092-191/2025/2 z dne 1. 9. 2025, odstopil organu v ustrezen preizkus procesnih predpostavk po določbah 240. - 245. člena ZUP.

(5) Organ je izdal sklep št. VDT-Tu-9-5/9/2025/5 z dne 1. 9. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je pritožbo prosilca zavrgel. Navedel je, da je prosilec vlogo za dostop do informacij javnega značaja z dne 22. 7. 2025 poslal v elektronski obliki (po elektronski pošti) brez podpisa z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom (neformalna zahteva). Takšna zahteva v skladu z 12. členom ZDIJZ v zvezi z drugim odstavkom 63. člena ZUP ne šteje za pisno vlogo v upravnem postopku (četrti odstavek 14. člena ZDIJZ), zato ni treba izdati odločbe. Prosilec, ki vloži neformalno zahtevo, skladno s 13. členom ZDIJZ, nima pravice do pravnega sredstva. V zvezi s temi navedbami je pojasnil, da Uredba o upravnem poslovanju (v nadaljevanju: Uredba) v 101. členu določa postopke v katerih se elektronska vloga lahko vloži brez kvalificiranega elektronskega podpisa, med drugim so to postopki po ZDIJZ, vendar ta uredba ne velja za državna tožilstva (kot to izhaja iz 1. člena Uredbe). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče), ki je med drugim v sodbi opr. št. I U 211/2010 z dne 21. 12. 2011 zapisalo da, državna tožilstva niso del državne uprave, ampak so del pravosodja in so samostojni državni organi, pa tudi po Zakonu o državni upravi (v nadaljevanju: ZDU-1) med upravne organe in nosilce javnih pooblastil državna tožilstva ne spadajo. Organ prve stopnje zavrže pritožbo s sklepom, če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, v skladu z drugim odstavkom 240. člena ZUP. Ker pritožba zoper odgovor na neformalno zahtevo ni dovoljena (13. člen ZDIJZ), je organ pritožbo prosilca z dne 26. 8. 2025 kot nedovoljeno zavrgel.

(6) Prosilec je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo z dne 12. 9. 2025. Izpostavil je, da ZDIJZ nikjer ne določa, da mora prosilec posedovati kvalificiran elektronski podpis, zato prosilec sumi, da je organ neupravičeno posegel v njegovo ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja. Ob tem je dodal, da je pri ODT v Celju …. Prav tako je znana IP, ki mu je bila pritožba odstopljena. V nadaljevanju pritožbenih navedb je prosilec izpostavil določbe 12. člena ZDIJZ, 63. člena ZUP in 101. člena Uredbe. Navedel je, da je sklicevanje na sodbo Upravnega sodišča zavajajoče, ker se nanaša na vprašanje organizacijske uvrstitve tožilstva, ne pa na omejevanje ustavnih pravic prosilcev po ZDIJZ. Tudi če tožilstva niso del državne uprave, so zavezanci po ZDIJZ (1. člen ZDIJZ, sodna praksa IP). Meni, da so mu bile kršene ustavne pravice, in v zvezi s tem je izpostavil določbe 39. člena in 153. člena Ustave Republike Slovenije. Izpostavil je tudi odločbe IP, v katerih IP poudarja, da je zahteva, poslana po elektronski pošti, veljavna, četudi ni opremljena z varnim elektronskim podpisom, in da organi ne smejo zavračati obravnave zgolj iz formalističnih razlogov, kadar je identiteta prosilca razumna in preverljiva. V zvezi z evropskim vidikom pa je prosilec izpostavil Direktivo 2003/98/ES (prenovljena z Direktivo 2019/1024/EU o odprtih podatkih). Omejevanje na e-podpis v tem primeru po oceni prosilca tako pomeni nesorazmeren poseg v pravico dostopa, v nasprotju z načelom sorazmernosti EU prava.

(7) Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega sklepa ni nadomestil ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. VDT-Tu-9-5/9/2025/7 z dne 18. 9. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, odgovor prosilcu in pritožbo prosilca zoper ta odgovor ter izpodbijani sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(8) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(9) IP ugotavlja, da prosilec s pritožbo izpodbija sklep organa v celoti.

(10) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu pritožbo zoper odgovor organa št. VDT-Tu-9-5/9/2025/2 z dne 26. 8. 2025 zavrgel kot nedovoljeno.

Neformalna in formalna zahteva ter dolžnost izvajanja Uredbe

(11) Prosilec zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo, lahko pa tudi z neformalno zahtevo (12. člen ZDIJZ), pri čemer ima pravno varstvo le prosilec, ki vloži pisno zahtevo (13. člen ZDIJZ). ZDIJZ nadalje v četrtem odstavku 14. člena izrecno določa, da se neformalna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku v smislu ZUP. V obravnavanem primeru je namreč primarno sporno, ali je prosilec vložil pisno zahtevo ali neformalno zahtevo.

(12) Za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena z ZDIJZ, se uporabljajo določbe ZUP. Po določbi drugega odstavka 16. člena ZDIJZ se za vložitev zahteve v elektronski obliki uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in podpis. IP je tako nadalje pregledal določbe ZUP, konkretno drugi odstavek 63. člena, v skladu s katerim je pisna vloga tista vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana. Slednje v obravnavanem primeru niti ni sporno, torej da prosilec ni podal pisne vloge z lastnoročnim podpisom, ampak elektronsko vlogo. Po istem določilu pa se za pisno vlogo šteje tudi vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Med strankama prav tako ni sporno, da je prosilec podal zahtevo v elektronski obliki brez podpisa z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Sporno med organom in prosilcem je, ali bi bil organ dolžan upoštevati še določbe Uredbe, glede na to, da sedmi odstavek 63. člena ZUP določa, da lahko Vlada z uredbo določi seznam vlog, ki se lahko vložijo tudi po telefonu ali elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, in način identifikacije strank v teh primerih, in z Uredbo je Vlada, med drugim, kot take vloge določila tudi vloge v postopkih z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (prvi odstavek 101. člena).

(13) Dolžnost izvajanja Uredbe imajo po 1. členu organi državne uprave, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter druge pravne in fizične osebe, če na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge in ni s to uredbo določeno drugače. Že iz te opredelitve dolžnostnega izvajanja Uredbe povsem jasno izhaja, da Uredba ne velja za državna tožilstva, torej za organ, ki ne sodi pod nobeno od treh kategorij zavezanih subjektov po 1. členu Uredbe. Organi državne uprave so namreč samo vlada, predsednik vlade, vladne službe, ministrstva, organi v sestavi in upravne enote (1. člen Zakona o Vladi Republike Slovenije, 14. in 15. člen ZDU-1).[1] Ob tem je dodati, da državna uprava, kot del izvršilne oblasti, v Republiki Sloveniji izvršuje upravne naloge (1. člen ZDU-1), med tem ko so državna tožilstva v skladu z Zakonom o državnem tožilstvu kot del pravosodja samostojni državni organi (prvi odstavek 10. člena). Da Uredba ne ureja področja državnega tožilstva, izhaja tudi iz sodne prakse, na katero je opozoril že organ.

(14) O tem, da neformalna zahteva nima pravnega varstva, je organ prosilca pravilno poučil v odgovoru št. VDT-Tu-9-5/9/2025/2 z dne 26. 8. 2025. Ker je prosilec kljub temu vložil pritožbo zoper ta odgovor, jo je organ v skladu z drugim odstavkom 240. člena ZUP, zavrgel z izpodbijanim sklepom.

(15) Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da je organ odločil pravilno, ko je štel zahtevo prosilca z dne 22. 7. 2025 za neformalno zahtevo in, ker neformalna zahteva nima pravnega varstva, je organ nadalje ravnal pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom zavrgel pritožbo prosilca zoper odgovor organa št. VDT-Tu-9-5/9/2025/2 z dne 26. 8. 2025. Ker je torej izpodbijani sklep pravilen in zakonit, IP pritožbo prosilca z dne 12. 9. 2025 zavrača na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP v zvezi z 259. členom ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(16) V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, da mu je organ kršil ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja IP poudarja, da je poseg v pravico do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva v zvezi s pravico iz drugega odstavka 39. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) predpisan z zakonom, konkretno s 13. in 15. členom ZDIJZ ter drugim in sedmim odstavkom 63. člena ZUP, upoštevaje 1. člen ZUP. Določba o neformalni zahtevi ima namen olajšati dostop do informacije javnega značaja, ko za dostop ni potreben noben formalni upravni postopek, ampak le neformalna komunikacija med organom in prosilcem. V primeru neformalne zahteve tako ne gre za nepopolno ali nerazumljivo vlogo v smislu 67. člena ZUP, oziroma 18. člena ZDIJZ. Zakonodajalec je torej z jasnim namenom razmejil procesne posledice za stranko za primer pisne zahteve in za primer neformalne zahteve. Iz Predloga zakona o dostopu do informacij javnega značaja[2] tako med drugim izhaja, citirano: »Jasno je, da je pravno varstvo možno le, če je postopek formaliziran in dokumentiran.«, in, citirano: »Tudi v zvezi s tem postopkom, je predlagatelj upošteval prednosti, ki jih prinaša informacijska tehnologija, tako da lahko prosilec vloži zahtevo tudi na elektronski način (skladno z določili zakona, ki ureja elektronsko poslovanje), …« Poseg je torej dovolj določno predpisan, tako da ne dopušča arbitrarne razlage, ureditev je dovolj jasna in predvidljiva in ima tudi legitimen cilj. Določba o neformalni zahtevi ima namen olajšati dostop do informacije javnega značaja, ko za dostop ni potreben noben formalni upravni postopek, ampak le neformalna komunikacija med organom in prosilcem. Poleg tega obremenitev prosilcev, da morajo poslati bodisi lastnoročno podpisano zahtevo, ali pa zahtevo po elektronski pošti, podpisano z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim podpisom, ni velika in zlasti ni velika v obravnavanem primeru, ko prosilec nima objektivnih težav s pismenostjo in tudi ne s funkcionalno pismenostjo.

(17) Direktivi, ki jo je izpostavil prosilec v svoji pritožbi, se nanašata na ponovno uporabo podatkov, v obravnavanem primeru pa ne gre za vprašanje ponovno uporabe informacij javnega značaja.

(18) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(20) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] https://www.gov.si/drzavni-organi/

[2] Vlada Republike Slovenije ga je sprejela na 82. redni seji 11. 7. 2002.