prosilec - Vrhovno državno tožilstvo RS

POVZETEK:

Organ je prosilkina njeno zahtevo po plačilnih listah državne tožilke posredoval podatke o delovnem mestu in bruto plači okrožne državne tožilke, po preučitvi pritožbe pa IP ugotavlja, da je potrebno pritožbi prosilke delno ugoditi. IP ugotavlja, da zakonsko podlago za razkritje posameznih osebnih podatkov javne funkcionarke v zahtevanih plačilnih listah v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljata Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in ZDIJZ. V obravnavani zadevi ni sporno, da imajo državni tožilci status javnih funkcionarjev, zato je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma javne funkcije.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-448/2024/2

Datum: 21. 1. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 19. 11. 2024, zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva, Vilharjeva cesta 23, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. VDT-Tu-9-5/12/2024/10, z dne 14. 11. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilke z dne 19. 11. 2024 zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva, št. VDT-Tu-9-5/12/2024/10, z dne 14. 11. 2024, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči:

Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopij posredovati plačilne liste za okrožno državno tožilko …., za obdobje od januarja 2024 do vključno septembra 2024, na način, da bodo iz njih razvidni še naslednji podatki:

-       Povprečna mesečna delovna obveznost (Z052),

-       Mesečna delovna obveznost (Z053),

-       Plačni razred javnega uslužbenca/funkcionarja -FJU,

-       Podatki o osnovni plači iz rubrik: Z070, Z108, Z120, Z124,

-       Obračun rednega dela v bruto zneskih iz rubrik: A010, B010, B020,

-       Podatek o regresu v bruto in neto znesku,

-       Podatek o odpravnini v bruto znesku,

-       Obračun stroškov prehrane na delu in prevoza na delo (I010, I020) v bruto in neto znesku in o skupnem povračilu stroškov v bruto znesku.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 10. 10. 2024 prejel zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero prosilka prosi za posredovanje plačilnih list za okrožno državno točilko …, za obdobje od januarja 2024 do zadnje prejete plače.

O zahtevi prosilke je organ dne 14. 11. 2024 odločil z odločbo št. VDT-Tu-9-5/12/2024/10 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilke delno ugodil in ji posredoval plačilne liste s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. Prosilki je razkril podatke o organu, imenu in priimku zaposlene, povprečni plači v RS, minimalni plači, minimalni osnovi za prispevke, mesecu in letu obračuna plače, šifri delovnega mesta in šifri naziva, plačnemu razredu delovnega mesta, naziva, funkcije, vrednosti plačnega razreda, bruto plači, žigu in podpisu ter nogi dokumenta.  

Prosilka je zoper izpodbijano odločbo dne 19. 11. 2024 vložila pritožbo, v kateri navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo organa, da ni našel pravne podlage za razkritje osebnih podatkov, saj so plačilne liste javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev javne. Iz posredovanih plačilnih list niso razvidne bistvene postavke, kot so redno delo, boleznina, nadomestila ZZZS.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 27. 11. 2024, odstopil v odločanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

1.     Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo v zavrnilnem delu.

2.     Informacija javnega značaja v obravnavani zadevi

Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

V obravnavani zadevi izpolnjujejo pogoje za informacijo javnega značaja in so predmet presoje plačilne liste za okrožno državno tožilko od januarja 2024 do vključno septembra 2024.

3.     Razmerje med določbami ZDT-1 in ZDIJZ

Kot izhaja iz 1. člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1)[1], ta ureja državnotožilsko službo, pristojnosti in nezdružljivost funkcije državnega tožilca, ureditev in pristojnosti državnih tožilstev, državnotožilsko in pravosodno upravo, sestavo, pristojnosti in delovanje Državnotožilskega sveta, razmerja med državnimi tožilstvi ter druga vprašanja, pomembna za delo državnih tožilcev in državnih tožilstev. Materija, ki jo ureja ZDT-1, je torej povsem druga, kot pa jo ureja ZDIJZ. Slednji namreč predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja po drugem odstavku 38. člena Ustave RS. Tudi nameni in cilji predmetnih zakonov so povsem različni.

Konkretno se je organ skliceval na 78. člen ZDT-1, ki ureja upravljanje centralne kadrovske evidence za državne tožilce (kot tudi javne uslužbence državnega tožilstva). Vsebina podatkov, ki se v centralni kadrovski evidenci vodijo, je bila v predlogu zakona povzeta iz Zakona o javnih uslužbencih.[2] Določba nadalje ureja še rok hrambe, navaja uporabnike in vsebino njihovih upravičenj ter namena obdelave podatkov v evidenci. Gre torej za tipične določbe glede kadrovske evidence, kot jih obsega npr. tudi Zakon o javnih uslužbencih. IP pritrjuje organu, ko navaja, da se podatki iz centralne kadrovske evidence, ki se nanašajo na državne tožilce, po izpostavljeni določbi lahko uporabijo le za izvajanje tega zakona, vendar je organ spregledal, da je ta določba sprejeta za drug namen, kot pa dostopnost do podatkov ureja ZDIJZ. Nedvomno je treba zakonitost obdelave osebnih podatkov, ki jih določa in ureja 78. člen ZDT-1, preizkusiti tudi z vidika ZDIJZ. Slednji kot specialni predpis v tretjem odstavku 6. člena namreč posega tudi na področje varstva osebnih podatkov ter izrecno določa, da izjema varstva osebnih podatkov ni podana, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije, kot je to v obravnavanem primeru. IP poudarja, da je zakonodajalec v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ uporabil pravne pojme, ki niso definirani, kar pomeni, da je treba njihovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri čemer je treba izhajati iz namena zakona, ki je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem funkcije javnega funkcionarja ter podatki o porabi javnih sredstev, torej niso varovani.  Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo.

IP je tako  zavzel stališče, da ZDIJZ in ZDT-1 nista v razmerju lex specialis derogat legi generali, saj ne urejata iste pravice (različen objekt varstva) in ne služita doseganju istega cilja. Ker torej določbe ZDT-1, na katere se je organ skliceval v izpodbijani odločbi, ne urejajo dostopa do informacij javnega značaja, med temi določbami in določbami ZDIJZ ni nobenega razmerja, ki bi ga bilo treba razreševati s posebnimi metodami razlage, kot je razmerje med novejšim ali starejšim predpisom, ali med specialnim in splošnejšim predpisom. Izhajajoč iz tega govorimo o možnosti sočasne uporabljivosti obeh zakonov in v takšnih primerih je treba iskati razlago razmerja med ZDIJZ in področnim zakonom, da je pravni red v čim večji meri notranje povezana in usklajena celota ter da je uporaba določb predvidljiva. V tej zvezi IP opozarja na sodno prakso, in sicer na odločitev Vrhovnega in Upravnega sodišča Republike Slovenije, sodbi št. X Ips 252/2009 in I U 1410/2009-9, v povezavi z odločbo IP št. 090-54/2009 z dne 15. 7. 2009.[3]

IP še poudarja, da je Državni zbor 24. 1. 2023 sprejel Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (v nadaljevanju: Konvencija), ki je začel veljati 22. 2. 2023. Konvencija predstavlja prvi zavezujoči mednarodni instrument, ki ureja splošno pravico dostopa do uradnih dokumentov, ki jih hranijo javni organi. Za obravnavano zadevo je pomemben zlasti 2. člen Konvencije, ki določa, da mora vsaka pogodbenica vsakomur brez kakršnekoli diskriminacije na zahtevo zagotoviti pravico dostopa do uradnih dokumentov, ki jih imajo javni organi. Gre za smiselno enako določbo, kot je 5. člen ZDIJZ, na podlagi katerega prosilec za dostop do informacij javnega značaja ne potrebuje pravnega interesa. Za slovensko prakso dostopa do informacij javnega značaja pomeni zavezanost h ratificirani mednarodni pogodbi z vidika ustavnopravne hierarhije aktov nadrejenost slovenskim zakonom in neposredno uporabljivost.

Ker predstavljajo zahtevani podatki osebne podatke državne tožilke, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

4.     Izjema varstva osebnih podatkov

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov[4] pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka, IP ugotavlja, da podatki iz plačilne liste državne tožilke nedvomno predstavljajo osebne podatke okrožne državne tožilke.

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih podatkov oziroma dokumentov (posredovanje prosilki oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).

Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

V obravnavani zadevi ni sporno, da imajo državni tožilci status javnih funkcionarjev, zato je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma javne funkcije, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ti pa v obravnavanem primeru niso podani).

IP ugotavlja, da zakonsko podlago za razkritje posameznih osebnih podatkov javne funkcionarke v zahtevanih plačilnih listah v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljata Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS) in ZDIJZ. ZSPJS namreč izrecno določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo (prvi odstavek 38. člena). Določa pa tudi, da so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena (šesti odstavek 38. člena). Ker gre za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega funkcionarja, predstavlja zakonsko podlago za posredovanje teh javnosti tudi določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Da so plače v javnem sektorju javne, jasno izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, št. IV U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022, št. II U 157/2021-14 z dne 28. 7. 2023, ter sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011 in pred tem št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009.

Stališče, da posamezni javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, izhaja tudi iz prakse IP.[5]

Presojo posega v pravice javnih funkcionarjev (tudi v pravico do varstva osebnih podatkov) je v tem delu, v okviru 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, opravil že zakonodajalec, ki je pretehtal, da ti osebni podatki, zaradi varstva javnega interesa in nadzora nad porabo javnih sredstev, niso varovani. Ti podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja.

Ker gre v obravnavani zadevi za primer, ko javnost podatkov izrecno določa zakon (38. člen ZSPJS in 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), IP v postopek kot stranskih udeležencev ni pritegnil javne funkcionarke, na katero se nanašajo zahtevani podatki.[6]

Ob tem IP še dodaja, da podatek o prejemkih in s tem podatek o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil, razen pri izplačilu za stroške prehrane in prevoza na delo ter regresu, ki so le v neto znesku in od katerih se davki in prispevki ne obračunajo. Strošek za delodajalca kot izplačevalca plače v odnosu do zaposlenega je namreč bruto prejemek zaposlenega, med tem ko je neto znesek obračuna in izplačila odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih osebnih okoliščin, ki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (npr. število prijavljenih družinskih članov, ki se upoštevajo kot vzdrževani člani pri dohodninski osnovi, morebitne osebne, zdravstvene ali socialne okoliščine, ki bi izhajale iz plačilne liste). V skladu s tem so kot informacije javnega značaja prosto dostopni podatki o bruto zneskih (neto zneski pa so varovani), razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je, po določbi prvega odstavka 38. člena ZSPJS izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov. Varovani osebni podatki na plačilnih listah so tudi podatki, ki niso povezani z delovnim razmerjem (kraj bivanja, davčna številka, številka TRR …)

Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru iz dokumentov mogoče izločiti varovane osebne podatke, v preostalem delu pa prosilki posredovati zahtevane informacije javnega značaja.

Skladno z ugotovitvami IP, ob upoštevanju podatkov, ki jih je prosilka že prejela iz plačilnih list, mora organ prosilki omogočiti še dostop do določenih podatkov, za katere je z izpodbijano odločbo napačno odločil, da gre za varovane osebne podatke, kot to izhaja iz 1. točke  izreka te odločbe.

5.     Sklepno

Glede na vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilke delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je IP izpodbijano odločbo organa delno odpravil in organu naložil, da  mora  prosilki posredovati zahtevane dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na osebne podatke, glede katerih je podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa je IP pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 58/11, s spremembami in dopolnitvami.

[2] Tako izhaja iz Predloga zakona o državnem tožilstvu, katerega besedilo je Vlada Republike Slovenije sprejela na 125. redni seji 17. 3. 2011 (obrazložitev k členu 78).

[3] Iz navedenih odločitev izhaja, da ZJU v delu, v katerem ureja kadrovsko evidenco javnih uslužbencev, ni specialen predpis v odnosu na ZDIJZ in da je razkritje osebnega podatka pod določenimi pogoji dopustno tudi v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

[4] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[5] Npr. odločbe IP št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-280/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5, št. 090-78/2019/9, št. 090-149/2021, št. 090-177/2021, št. 090-367/2021, št. 090-68/2022 idr.

[6] Z novelo ZDIJZ-F, ki se uporablja od leta 2018 dalje, je bila v ZDIJZ umeščena določba a26.a člena, s katero je bila stranska udeležba v postopku po ZDIJZ omejena. V postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.