prosilec - Vrhovno državno tožilstvo RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil posredovanje informacij o prisotnosti na delovnem mestu za posamezne javne uslužbence. IP je ugotovil, da gre v konkretnem primeru za prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je pritožbi prosilke ugodil. V delu, v katerem je ugotovil, da organ ni imel dokumentov, je pritožbo prosilke zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-202/2024/6

Datum:   22. 7. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05,  s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 23. 5. 2024, zoper odločbo št. VDT-Tu-9-5/8/2024/2 z dne 16. 5. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Vrhovnega državnega tožilstva, Vilharjeva cesta 23, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.      Pritožbi prosilke z dne 23. 5. 2024 se delno ugodi in se odločba Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, št. VDT-Tu-9-5/8/2024/2 z dne 16. 5. 2024, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo:

-        izpisa »Prisotnost 3. 05. 2021 – 3. 05. 2021« za … tako, da bo razvidna rubrika »Priimek, Ime«, »Oddelek« in stolpci »Datum«, »Dan«, »Od« in »Do« ter

-        izpisa »Prisotnost 3. 05. 2021 – 3. 05. 2021« za … tako, da bo razvidna rubrika »Priimek, Ime«, »Oddelek« in stolpci »Datum«, »Dan«, »Od« in »Do«.

2.      V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.      V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilka je dne 22. 4. 2024 od organa zahtevala, da ji posreduje podatek, ali so bili … in … ter funkcionar …, zaposleni na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, dne 3. 5. 2021 fizično prisotni na delovnih mestih, kdaj so bili prisotni in ali so bili morda na službeni poti.

(2) Organ je zahtevo prosilke zavrnil zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov. V obrazložitvi je med drugim navedel, da se podatki o javnih uslužbencih in funkcionarju, ki  jih zahteva prosilka (podatki o prisotnosti na delovnem mestu), neposredno ne nanašajo na delovno mesto, niti ne na plačo ter da presegajo nujen obseg podatkov glede katerih javni uslužbenec ne more pričakovati varstva zasebnosti. Dodal je, da lahko iz zahtevanih podatkov izhajajo tudi osebne okoliščine, npr. odsotnost zaradi bolezni, starševskega dopusta in podobno.

(3) Dne 23. 5. 2024 je prosilka zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo, ker se ne strinja z odločitvijo organa in vztraja, da gre za podatke, ki se nanašajo na delovno mesto posameznikov.

(4) Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi odstopil v reševanje IP z dopisom z dne 30. 5. 2024.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 3. 7. 2024 in dodatno še dne 19. 7. 2024.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

O dostopu do dokumentov za … in …

(7) IP pojasnjuje, da je o istovrstnih dokumentih za druge posameznike, zaposlene pri organu in za drugo časovno obdobje, odločal že v okviru izdane odločbe št. 090-30/2024/6 z dne 1. 3. 2024, zato je v tem postopku odločil enako in upošteval tudi ugotovitve iz predhodnega postopka. V okviru obravnavane je IP odločal o dostopu do dveh izpisov iz sistema Time&Space z naslovom »Prisotnost«, iz katerega je za dan 3. 5. 2021 razvidna prisotnost za navedena dva posameznika. Navedeni izpis vsebuje zahtevane podatke o tem, ali je bil posameznik fizično prisoten na delovnem mestu ter kdaj je bil prisoten na delovnem mestu. Navedeni podatki so razvidni iz rubrik »Priimek, Ime«, »Oddelek«, »Datum«, »Dan«, »Od« in »Do«. IP ob tem pripominja, da se do ostalih podatkov, ki jih vsebuje izpis »Prisotnost«, ni opredeljeval, saj ostalih podatkov, razvidnih iz izpisa, prosilka ni zahtevala.

(8) IP je v nadaljevanju obravnaval vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilki zavrnil dostop do informacij, navedenih v izpisu »Prisotnost«. Skladno z navedeno določbo ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako treba ugotoviti:

- ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka in

- ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

(9) Prvi odstavek 4. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se poleg določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2) v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov.

(10) Razkritje osebnih podatkov, navedenih v (7) te odločbe, nedvoumno pomeni obdelavo osebnih podatkov po definiciji prvega odstavka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega razloga je zato IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZVOP-2.

(11) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(12) Glede na to, da gre v konkretnem primeru za osebne podatke javnih uslužbencev, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme od izjem. V skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se, kot že zgoraj navedeno, dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

(13) Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, torej niso varovani. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu itd. Slednji podatki namreč izkazujejo tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec, zakonita. Takšni podatki torej, po odločitvi zakonodajalca, v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja).

(14) V primeru dneva ter ure prihoda ter odhoda na delo javnega uslužbenca, gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, podredno tudi za podatke o porabi javnih sredstev, zato so ti podatki javno dostopni. Pri podatkih o prihodu in odhodu z dela gre namreč za podatke, ki neposredno kažejo na izpolnjevanje pravic in obveznosti teh dveh javnih uslužbencev, povezanih z njunim delom v javnem sektorju (npr. glede obračuna plače za poln delovni čas, čas obvezne prisotnosti na delovnem mestu, čas začetka/konca premakljivega delovnega časa, pravilnost evidentiranja delovnega časa,..). Da so dnevi in ure prihoda ter odhoda na delo javnega uslužbenca prosto dostopne informacije javnega značaja, je IP že odločil npr. v odločbi št. 090-21/2009/7 dne 29. 1. 2010 ter odločbi št. 090-186/2016 z dne 22. 9. 2016.

(15) Upoštevaje navedeno se IP ne strinja z navedbo organa, da se podatki o prisotnosti na delovnem mestu neposredno ne nanašajo na delovno mesto javnega uslužbenca ter da bi sporočanje teh podatkov pomenilo nedopusten poseg v zasebnost javnega uslužbenca glede tega, kako in kdaj uporablja posamezne pravice iz delovnega razmerja. Pomembno namreč je, da ima javnost pravico vedeti, ali je posameznik v določenem trenutku izvajal naloge v okviru delovnega razmerja, saj je slednje pomembno tako za nadzor nad njegovim delom, ki ga izvaja v javnem sektorju, kot tudi za nadzor nad porabo javnih sredstev, ki so za to delo namenjena. Za slednje ni bistven samo skupni čas prisotnosti na delu, temveč tudi začetek in konec dela, saj ta omejuje obdobje, ko je nekdo izvajal naloge kot javni uslužbenec. Organ ima tudi sprejet Hišni red in Pravilnik o delovnem času, ki podrobno obravnava poslovni čas in uradne ure ter evidentiranje delovnega časa funkcionarjev in javnih uslužbencev. Ta določa pravila tako glede začetka in konca delovnega časa posameznika, urejanje presežka in primanjkljaja ur, delo preko polnega delovnega časa in evidentiranje prisotnosti. Z dostopom javnosti do izpisa pristnosti posameznih zaposlenih, je posledično omogočen tudi nadzor nad ustreznostjo evidentiranja delovnega časa s strani zaposlenih in nad ustreznostjo urejenosti evidentiranja s strani delodajalca, kar je pomembno, ker je evidenca ur in ustrezno evidentiranje ur podlaga za izplačilo in posledično porabo javnih sredstev.

(16) IP ni sledil navedbam organa, da bi se lahko posamezniki preko evidence dela seznanili z podatki, ki so zasebne narave, saj prosilka teh podatkov ni zahtevala. Na podlagi obravnavanih izpisov prisotnosti (v obsegu, na katerega se nanaša izrek izpodbijane odločbe) ni mogoče ugotoviti nobenih okoliščin, ki bi sodile v osebno oziroma intimno sfero obravnavanih javnih uslužbencev. Zato povsem posplošene navedbe organa o razkrivanju podatkov, ki naj bi kazali na zasebne okoliščine, ki so nepovezane in nebistvene za opravljanje delovnega razmerja v javnem sektorju, saj podatki o morebitni bolniški odsotnosti, okoliščine, ki izvirajo iz socialnih potreb posameznikov ali njihove družine, sploh niso podatki, ki bi jih prosilka zahtevala niti niso podatki, o katerih bi IP odločal v obravnavani zadevi. V postopku dostopa do informacij se ne odloča o nekih abstraktnih in morebitnih primerih, temveč o konkretnih dokumentih, ti pa ne izkazujejo nobenih okoliščin, ki kažejo na zasebno sfero posameznih javnih uslužbencev.

(17) Iz vpogleda v posredovane izpise in na podlagi dodatno pridobljenih pojasnil organa, je IP ugotovil, da navedena posameznika na navedeni dan nista bila na službeni poti (niti celodnevni niti krajši), posledično dokument v zvezi s tem ne obstaja in organ z njim ne razpolaga. IP je zato pritožbo prosilke v tem delu zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP.

(18) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilke glede navedenih dveh posameznikov delno utemeljena, zato je odločil kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

O dostopu do dokumentov za … in …

(19) Organ je pojasnil, da za navedena posameznika z dokumenti v enaki obliki ne razpolaga, saj je obema delovno razmerje prenehalo že leta 2021 oz. 2022. Organ torej dokumenta, iz katerega bi izhajali podatki, kot jih želi prosilka, nima.

(20) IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve, ob upoštevanju pojasnil organa, nima razlogov za dvom o tem, ali organ z dokumenti morebiti razpolaga, vendar jih v postopku ne želi razkriti. Organ je namreč pojasnil, da že več kot 2 leti posameznika pri njem nista zaposlena, zato z dokumenti ne razpolaga. Organ je dodatno pojasnil, da je vpogledal v podatke MFERAC (glede na obračun njune plače) in ugotovil, da sta bila oba na ta dan prisotna na delovnem mestu. Glede na to, da je organ IP zagotovil vsa dodatna pojasnila glede prisotnosti posameznikov na obravnavani dan in da je za zaposlene posameznike izpise posredoval, IP ni našel razlogov, da ne bi sledil organu, da z dokumenti za posameznike, ki pri njem niso več zaposleni, ne razpolaga. Dokumenti o obračunu plače za posameznika, ki pri organu nista več zaposlena, niso bili dokumenti, ki bi jih prosilka zahtevala, zato IP o njih ni odločal.

(21) Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

(22) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilka in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

(23) V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je bil v odločbi prve stopnje napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, zato je delno odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. V preostalem delu je bil  izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je navedel v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

(24) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe)

(25) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke