prosilec - Vrhovno državno tožilstvo RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil posredovanje informacij o prisotnosti na delovnem mestu za posamezni javni uslužbenki. IP je ugotovil, da gre v konkretnem primeru za prosto dostopne informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je pritožbi prosilke ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-30/2024/6

Datum: 1. 3. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilka) z dne 18. 1. 2024, zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Vilharjeva cesta 23, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. VDT-Tu-9-5/8/2023/2 z dne 16. 1. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilke z dne 18. 1. 2024 se delno ugodi in se odločba Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, št. VDT-Tu-9-5/8/2023/2 z dne 16. 1. 2024, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo:

-       izpisa »Prisotnost 5. 05. 2021 – 31. 05. 2021« za ……. na način, da bo razvidna rubrika »Priimek, Ime«, »Oddelek«, »Datum«, »Dan«, »Od« in »Do« ter

-       izpisa »Prisotnost 5. 05. 2021 – 31. 05. 2021« za …….. na način, da bo razvidna rubrika »Priimek, Ime«, »Oddelek«, »Datum«, »Dan«, »Od« in »Do«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilka je dne 11. 12. 2023 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosila za posredovanje podatkov o tem, ali sta bili …….., javni uslužbenki Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, dne 5., 6., 7., 10., 11., 12., 13., 14., 17., 18., 19., 20., 21., 24., 25., 26., 27., 28., in 31. maja 2021:

- fizično prisotni na delovnih mestih,

- kdaj sta bili prisotni in

- ali sta bili morda na službeni poti.

(2) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo, št. VDT-Tu-9-5/8/2023/2 z dne 16. 1. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov zavrnil posredovanje zahtevanih podatkov. Organ v obrazložitvi med drugim navaja, da se podatki o javnih uslužbenkah, ki jih zahteva prosilka (podatki o prisotnosti na delovnem mestu), neposredno ne nanašajo na delovno mesto, niti ne na plačo ter da presegajo nujen obseg podatkov glede katerih javni uslužbenec ne more pričakovati varstva zasebnosti. Dodaja, da lahko iz zahtevanih podatkov izhajajo tudi osebne okoliščine, npr. odsotnost zaradi bolezni, starševskega dopusta in podobno. Prav tako izpostavlja, da prosilka zahtevo za pridobitev informacij javnega značaja povezuje z delovnopravnim sporom v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

(3) Dne 18. 1. 2024 je prosilka zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo, ker se ne strinja z odločitvijo organa. Meni, da je njena zahteva na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ zakonita, zato IP predlaga, da pritožbi ugodi.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 20. 2. 2024 ter dne 27. 2. 2024.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(7) V zvezi z navedbami organa glede namena pridobitve informacij javnega značaja s strani prosilke, IP pojasnjuje, da sta tako prvostopenjski organ kot IP, kot pritožbeni organ, v skladu z določbami ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilki. ZDIJZ kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Iz navedenega razloga so v postopku dostopa do informacij javnega značaja povsem brezpredmetne navedbe organa glede namena prosilke, saj njeni nameni, koristi in interesi v postopku po ZDIJZ niso pomembni oz. relevantni.

(8) IP je v okviru ugotovitvenega postopka na organ naslovil poziv za dokumentacijo in pojasnila z dne 15. 2. 2024. Na navedeni poziv je organ odgovoril z dopisom št. VDT-Tu-9-5/8/2023/8 z dne 20. 2. 2024, ki mu je priložil izpise prisotnosti in odsotnosti iz sistema Time&Space za dotični javni uslužbenki, za obdobje od dne 5. 05. do dne 31. 05. 2021. Ker iz posredovanih izpiskov niso izhajali zahtevani podatki o morebitnih službenih poteh, je IP dne 22. 2. 2024 organ po elektronski pošti zaprosil za dodatna pojasnila v zvezi z evidentiranjem službenih poti ter v katerem izpisu (prisotnost/odsotnost) bi bile te zavedene. V zvezi z navedenim je organ dne 27. 2. 2024 po elektronski pošti pojasnil, da bi bila celodnevna službena odsotnost zabeležena kot »Službena pot« v izpisu »Odsotnost«.  Službena odsotnost, ki traja manj kot cel delovni dan, ni razvidna iz izpisov »Prisotnost« in »Odsotnost«, temveč le v aplikaciji kot »Obračun« posameznega dneva. V izpisu »Prisotnost« čas takšne službene odsotnosti ni zabeležen, bi pa službeni izhod bil viden v izpisu »Prisotnosti« kot neevidentiran čas pred, med ali po evidentiranih dogodkih v navedenem izpisu. Ob tem je organ pojasnil, da dotični javni uslužbenki na v zahtevi določene dneve nista bili na nobeni službeni poti.

(9) Iz vsega navedenega izhaja, da je predmet presoje v konkretnem primeru izpis organa iz sistema Time&Space z naslovom »Prisotnost«, iz katerega je za posamezne dneve v obdobju od dne 5. 05. do dne 31. 05. 2021 razvidna prisotnost posamezne javne uslužbenke na delovnem mestu. Navedeni izpis vsebuje zahtevane podatke o tem, ali je bila dotična javna uslužbenka fizično prisotna na delovnem mestu ter kdaj je bila prisotna na delovnem mestu. Navedeni podatki so razvidni iz rubrik »Priimek, Ime«, »Oddelek«, »Datum«, »Dan«, »Od« in »Do«. IP ob tem pripominja, da se do ostalih podatkov, ki jih vsebuje izpis »Prisotnost«, ni opredeljeval, saj ti niso predmet zahteve prosilke. Nasprotno pa je IP z vpogledom v izpise »Prisotnost« in »Odsotnost«, upoštevajoč pojasnila organa, ugotovil, da organ s podatki, da bi bili dotični javni uslužbenki na določene dneve v mesecu maju 2021 na službeni poti, ne razpolaga (organ je sicer dostop do navedenih informacij zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov), zato je IP pritožbo prosilke v tem delu zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP in odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(10) IP je v nadaljevanju obravnaval vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilki zavrnil dostop do informacij, navedenih v izpisu »Prisotnost«. Skladno z navedeno določbo ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako treba ugotoviti:

- ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka in

- ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

(11) Prvi odstavek 4. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se poleg določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2) v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov.

(12) Razkritje osebnih podatkov, navedenih v (9) te odločbe, nedvoumno pomeni obdelavo osebnih podatkov po definiciji prvega odstavka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega razloga je zato IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena v povezavi s prvim odstavkom 6. člena ZVOP-2.

(13) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(14) Glede na to, da gre v konkretnem primeru za osebne podatke javnih uslužbenk, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme od izjem. V skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se, kot že zgoraj navedeno, dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

(15) Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, torej niso varovani. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu itd. Slednji podatki namreč izkazujejo tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec, zakonita. Takšni podatki torej, po odločitvi zakonodajalca, v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja).

(16) Nadalje IP pojasnjuje, da gre v primeru dneva ter ure prihoda ter odhoda na delo javnega uslužbenca, za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, podredno tudi za podatke o porabi javnih sredstev, zato so ti podatki javno dostopni. Pri podatkih o prihodu in odhodu z dela gre namreč za podatke, ki neposredno kažejo na izpolnjevanje pravic in obveznosti teh dveh javnih uslužbenk, povezanih z njunim delom v javnem sektorju (npr. glede obračuna plače za poln delovni čas, čas obvezne prisotnosti na delovnem mestu, čas začetka/konca premakljivega delovnega časa, pravilnost evidentiranja delovnega časa,..). Da so dnevi in ure prihoda ter odhoda na delo javnega uslužbenca prosto dostopne informacije javnega značaja, je IP že odločil npr. v odločbi št. 090-21/2009/7 dne 29. 1. 2010 ter odločbi št. 090-186/2016 z dne 22. 9. 2016. Upoštevaje navedeno se IP ne strinja z navedbo organa, da se podatki o prisotnosti na delovnem mestu neposredno ne nanašajo na delovno mesto javnega uslužbenca ter da bi sporočanje teh podatkov pomenilo nedopusten poseg v zasebnost javnega uslužbenca glede tega, kako in kdaj uporablja posamezne pravice iz delovnega razmerja.

(17) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena, zato je odločil kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

(18) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe)

(19) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                     

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP                                                                          

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke