prosilec - Vrhovno državno tožilstvo RS

POVZETEK:

Prosilec je z zahtevo,na podlagi določb ZDIJZ, od organa zahteval dostop do fotokopij dokumentov,iz katerih bo razvidno, kako je VDT RS in/oz. DO RS ukrepal v posledici sodb ESČP in Vrhovnega sodišča, ki jih je priložil in so se nanašale nanj in na njegovo družino. Organ ga je pozval k dopolnitvi vloge in po odgovoru prosilca, temu poslal dopis, v katerem je pojasnil, da je njegovo zahtevo obravnaval kot neformalno, saj je bila vložena brez varnega elektronskega podpisa in da tudi po dopolnitvi ni sposobna za obravnavo. Prosilec je nato vložil novo zahtevo, ki je bila po vsebini podobna prejšnji. Tokat jo je organ obravnaval kot formalno in jo zavrgel na podlagi 19. člena ZDIJZ, ker je trdil, da v njej prosilec ni podal nobenega dodatnega podatka vsebinskega ali časovnega značaja, ki bi omogočal opredelitev zahtevane informacije, tako še vedno ne izpolnjuje osnovnih pogojev za obravnavo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilčeva pritožba utemeljena, in sicer zato ker ugotovitve organa o nepopolni formalni vlogi temeljijo na njegovih ugotovitvah iz postopka z neformalno vlogo. Takšno ravnanje pa pomeni kršitev postopka in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Postopek z neformalno zahtevo po 14. členu ZDIJZ, namreč ni upravni postopek, posledično tudi dejanja v neformalnem postopku ne morejo imeti pravnih učinkov v formalnem postopku po ZDIJZ, torej v postopku s formalno zahtevo. Upoštevajoč navedeno je IP pritožbi ugodil in vrnil zadevo organu v ponovni postopek z navodilom, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč.

ODLOČBA:

Številka: 090-69/2022/2

Datum: 6. 3. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena ter 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 2. 2022, zoper sklep Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Vilharjeva cesta 23, 1000 Ljubljana (nadaljevanju organ), št. VDT-Tu-9-5/11/2021/16 z dne 13. 1. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

7. Pritožbi prosilca z dne 7. 2. 2022 zoper sklep Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, št. VDT-Tu-9-5/11/2021/16 z dne 13. 1. 2022, se ugodi, izpodbijani sklep se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je z zahtevo z dne 20. 12. 2021, na podlagi določb ZDIJZ, od organa zahteval dostop do fotokopij dokumentov,«iz katerih bo razvidno, kako je VDT RS in/oz. DO RS ukrepalo (v utrjevanju pravnega reda RS…) zoper fašistično oblastno organizirano hudodelsko kriminalno združbo udbaških državnih/javnih zločincev, ki so v zlorabi oblastnih funkcij in zlorabi Zakona »botrovali« k pravnomočni sodbi: ESČP … … in k pravnomočnim sodbam Vrhovnega sodišča RS: Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019, Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 12400/2013 z dne 17. 6. 2021 in Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 52710/2013 z dne 17. 6. 2021.

Organ je v zvezi s prosilčevo zahtevo z dne 20. 12. 2021 izdal sklep, št. VDT-Tu-9-5/11/2021/16 z dne 13. 1. 2022 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), s katerim je prosilčevo zahtevo z dne 20. 10. 2021 zavrgel, na podlagi 19. člena ZDIJZ, ker je ocenil, da nima osnovnih pogojev za obravnavo. V razlogih je pojasnil, da je organ 16. 9. 2021 od prosilca prejel neformalno vlogo (po elektronski pošti brez varnega elektronskega podpisa, naslovljeno »Zadeva: IJZ«, v kateri je organ pozival, da »ga opremi z vsemi fco dokumentov, iz katerih bo razvidno, kako je VDT RS ukrepalo (v utrjevanju pravnega reda RS...) zoper fašistično oblastno organizirano zločinsko kriminalno združbo udbaškega tožilstva/krivosodja RS, ki je »botrovala« k pravnomočni (v priponki priloženi) sodbi ESČP in k pravnomočni (v priponki priloženi) sodbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. I lps 12400/2013 z dne 17. 6. 2021)?«. Dalje je organ pojasnil, da je 28. 9. 2021 prosilca pozval na dopolnitev vloge, saj v njegovi zahtevi ni bilo navedeno, katere konkretne dokumente zahteva, opredelitev tudi ni bila dovolj natančna, da bi organ sam lahko identificiral, kateri dokument je bil zahtevan. Na podlagi poziva za dopolnitev vloge je prosilec dne 30. 9. 2021 organu poslal odgovor, v katerem je navedel, da je zaprošeni organ že dovolj natančno usmeril na »predmetni pravnomočni sodbi ESČP in VS RS, ki sta produkt zavestnega/načrtnega/naklepnega nezakonitega delovanja vaših tožilcev (op.a. npr. suknaič, jenull, ostruh, itd,...), ki so pro/aktivno sodelovali v predmetnih predhodnih krivosodnih postopkih, vse v zavestni/načrtni/naklepni zlorabi tožilske funkcije za povzročanje ZLA posamezniku, v danem primeru to velja za sina …«. Organ je v nadaljevanju pojasnil, da ZDIJZ določa, da mora vsak prosilec zahtevano informacijo javnega značaja čim bolj natančno opredeliti, in sicer z vsaj takšno stopnjo določnosti, ki organu omogoča identifikacijo zahtevanih dokumentov. Zahteva dosega zadostno stopnjo določnosti, kadar so zahtevani dokumenti po obliki, subjektivno, časovno in vsebinsko dovolj natančno opredeljeni, da jih je mogoče z gotovostjo individualizirati, če organ z njimi razpolaga. Organ je pojasnil, da po preučitvi prosilčeve zahteve in njene dopolnitve ni mogel ugotoviti, kateri dokument želi prosilec pridobiti, saj iz prosilčevih navedb ni bilo mogoče z gotovostjo individualizirati zahtevane informacije, ker dokument ni bil niti vsebinsko niti časovno zadosti opredeljen, da bi bilo o zahtevi mogoče meritorno odločiti. Vložena zahteva tako ni izpolnjevala osnovnih pogojev za obravnavo. Glede na to, da je prosilec za dokumentacijo zaprosil z neformalno vlogo, organ ni izdal sklepa o zavrženju zahteve, temveč je prosilca o svoji odločitvi obvestil z dopisom z dne 14. 10. 2021. Prosilec je nato 20. 12. 2021, po elektronski pošti, 22. 12. 2021 pa še po navadni pošti, na organ poslal lastnoročno podpisano vlogo …, obe po vsebini identični, naslovljeni »Zadeva: IJZ«, v kateri je organ pozval, da »ga opremi z vsemi fco dokumentov, iz katerih bo razvidno, kako je VDT RS in/oz. DO RS ukrepalo (v utrjevanju pravnega reda RS...) zoper fašistično oblastno organizirano hudodelsko kriminalno združbo udbaških državnih/javnih zločincev, ki so v zlorabi oblastnih funkcij in zlorabi Zakona »botrovali« k pravnomočni sodbi: ESČP … in k pravnomočnim sodbam Vrhovnega sodišča RS: Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019, Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 12400/2013 z dne 17. 6. 2021 in Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 52710/2013 z dne 17. 6. 2021«. Organ je pojasnil, da je po preučitvi prosilčeve tokratne formalne vloge ugotovil, da je ta po vsebini identična njegovi vlogi z dne 16. 9. 2021. Razlika je le v tem, da je poleg besedila zahteve v tej zadnji vlogi sodbe ESCP in Vrhovnega sodišča RS navedel v samem besedilu zahteve, prvotni vlogi pa so bile priložene kot priponke. Sedanja vloga je vsebinsko enaka tisti, o kateri je že bilo odločeno. Prosilec je bil že v prejšnjem postopku odločanja na podlagi prvega odstavka 18. člena ZDIJZ pozvan na dopolnitev vloge z enako vsebino, vendar organ tudi po dopolnitvi njegove zahteve ni mogel z gotovostjo individualizirati zahtevane informacije. Prosilčeva tokratna formalna vloga, kateri ne ponudi nobenega dodatnega podatka vsebinskega ali časovnega značaja, ki bi omogočal opredelitev zahtevane informacije, tako še vedno ne izpolnjuje osnovnih pogojev za obravnavo. Zato jo je organ, na podlagi 19. člena ZDIJZ, zavrgel. 

Prosilec je zoper navedeni  sklep organa vložil pritožbo z dne 7. 2. 2022. Navajal je, da kategorično prereka ponižujoč izpodbijani sklep in v nadaljevanju podal navedbe glede tega, da ob dejstvu, da organ razpolaga s sodbo ESČP, na katero je vezana njegova zahteva, trdi, da iz nje jasno izhaja, kdo je sprožil kršitev sinovih človekovih pravic, ki je bil ugotovljena s to sodbo in te osebe v pritožbi tudi imenuje. Zato meni, da bi organ moral po uradni dolžnosti ukrepati zoper te osebe. Namesto tega pa se spreneveda z zavrženjem njegove zahteve, ki se nanaša na dostop do fotokopij uradne dokumentacije, ki izkazuje ukrepanje organa in DO RS zoper te osebe.  Na koncu navaja, da ni treba biti pameten, da veš, da tako organ kot DO RS v zvezi s tem nista ukrepala.

Ker je  prosilec predmetno pritožbo vložil neposredno pri IP, jo je za ta dopisom, št. 092-21/2022/2 z dne 21. 2. 2022, odstopil organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP.  

Organ je po prejemu pritožbe ugotovil, da je ta dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe, in da odločitve ne bo spremenil, zato je pritožbo, z dopisom, št. VDT-Tu-9-5/11/2021/21 z dne 25. 2. 2022, odstopil v reševanje IP, skupaj z upravnim spisom zadeve.

IP je prosilčevo pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

K I. točki izreka:

Pritožba je utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom  in prvim odstavkom 259. člena ZUP, izpodbijani sklep organa preizkusil v delu, v katerem ga je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 

IP ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. 

Sporno pa je, ali je organ, glede na dejansko stanje obravnavane zadeve, ravnal pravilno, ko je prosilčevo zahtevo z dne 20. 12. 2021 zavrgel na podlagi 19. člena ZDIJZ, ker je menil, da ne vsebuje osnovnih pogojev za obravnavo.

Navedena določba 19. člena ZDIJZ predpisuje sankcijo zavrženja zahteve, če niso izpolnjeni procesni pogoji iz 17. in 18. člena tega zakona. Pri tem 17. člen ZDIJZ določa obvezne sestavine zahteve, 18. člen ZDIJZ pa ureja dopolnitev vloge in določa, da mora organ v primeru, če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, pozvati prosilca, da jo v roku, ki ga določi organ, dopolni. Rok ne sme biti krajši od 3 delovnih dni (prvi odstavek), pri tem je uradna oseba organa dolžna prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve (drugi odstavek). Če prosilec zahteve ne dopolni v roku iz prvega odstavka, ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena tega zakona in je zato organ ne more obravnavati, ravna organ v skladu z 19. členom tega zakona (tj. zavrže zahtevo, opomba IP).

Z vpogledom v spisovno dokumentacijo IP ugotavlja, da je prosilec, po elektronski pošti,16. 9. 2021, na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ, s katero je zahteval dostop do fotokopij dokumentov, »iz katerih bo razvidno, kako je VDT RS ukrepalo (v utrjevanju pravnega reda RS...) zoper fašistično oblastno organizirano zločinsko kriminalno združbo udbaškega tožilstva/krivosodja RS, ki je »botrovala« k pravnomočni (k pravnomočni (v priponki priloženi) sodbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. I lps 12400/2013 z dne 17. 6. 2021)?«. Organ ga je z dopisom, št. VDT-Tu-9-5/11/20217GS z dne 28. 9. 2021, ob sklicevanju na določbe 4. in 17. člena ZDIJZ, pozval na dopolnitev vloge, saj je ocenil, da iz nje ni razvidno, katere konkretne dokumente z njo zahteva prosilec, organ pa na podlagi nenatančne opredelitve dokumentov, le- teh ne more identificirati. Iz spisovne dokumentacije dalje izhaja, da je prosilec na ta poziv odgovoril z elektronskim sporočilom z dne 29. 9. 2021. Organ pa je po tem prosilcu posredoval dopis, št . VDT-Tu-9-5/11/2021 z dne 14. 10. 2021, v katerem je pojasnil, da njegova vloga tudi po dopolnitvi ne vsebuje zadostne opredelitve informacije, na podlagi katere bi lahko organ z gotovostjo individualiziral informacije, ki jih prosilec zahteva. Dodal je še, da dokument ni vsebinsko in časovno opredeljen, zato o zahtevi ni mogoče vsebinsko odločati. Na koncu dopisa je organ pojasnil, da je prosilčevo vlogo z dne 16. 9. 2021 obravnaval kot neformalno, saj jo je prosilec vložil po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom. Ker takšna vloga na podlagi 12. člena ZDIJZ v zvezi z drugim odstavkom 63. člena ZUP ne šteje za vlogo v upravnem postopku, ni pravice do pravnega varstva. Zato organu ni bilo treba izdati sklepa o zavrženju zahteve, ampak je prosilca o odločitvi obvestil z dopisom. Dalje iz spisovne dokumentacije izhaja, je prosilec 20. 12. 2022 po elektronski pošti in po navadni pošti (organ je to zahtevo z dne 20.12. 2022 prejel 22. 12. 2022) podal zahtevo po ZDIJZ, s katero je zahteval dostop do fotokopij dokumentov,  iz katerih bo razvidno, kako je VDT RS in/oz. DO RS ukrepalo (v utrjevanju pravnega reda RS…) zoper fašistično oblastno organizirano hudodelsko kriminalno združbo udbaških državnih/javnih zločincev, ki so v zlorabi oblastnih funkcij in zlorabi Zakona »botrovali« k pravnomočni sodbi: ESČP …in k pravnomočnim sodbam Vrhovnega sodišča RS: Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019, Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 12400/2013 z dne 17. 6. 2021 in Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 52710/2013 z dne 17. 6. 2021.« Organ je to prosilčevo zahtevo obravnaval kot formalno vlogo in v zvezi z njo izdal izpodbijani sklep. Pri tem je navajal, da je ugotovil, da je ta po vsebini identična njegovi vlogi z dne 16. 9. 2021. Razlika je le v tem, da je poleg besedila zahteve v tej vlogi, sodbe ESCP in Vrhovnega sodišča RS navedel v samem besedilu zahteve, prvotni vlogi pa so bile priložene kot priponke. Sedanja vloga je vsebinsko enaka tisti, o kateri je že bilo odločeno, prosilec je bil že v prejšnjem postopku odločanja na podlagi prvega odstavka 18. člena ZDIJZ pozvan na dopolnitev vloge z enako vsebino, vendar organ tudi po dopolnitvi njegove zahteve ni mogel z gotovostjo individualizirati zahtevane informacije. Prosilčeva tokratna formalna vloga, v kateri ne ponudi nobenega dodatnega podatka vsebinskega ali časovnega značaja, ki bi omogočal opredelitev zahtevane informacije, tako še vedno ne izpolnjuje osnovnih pogojev za obravnavo. Zato jo je organ, na podlagi 19. člena ZDIJZ, zavrgel. 

Glede na zgoraj opisano dejansko stanje zadeve IP ugotavlja, da je v obravnavni zadevi nesporno, da je organ prosilčevo zahtevo z dne 16. 9. 2021 obravnaval kot neformalno vlogo na podlagi 14. člena ZDIJZ in postopek v zvezi z njo zaključil z dopisom - obvestilom prosilcu, št . VDT-Tu-9-5/11/2021 z dne 14. 10. 2021. Prav tako ni sporno, da je organ prosilčevo zahtevo z dne 20. 12. 2021 obravnaval kot formalno – pisno vlogo po 12. členu ZDIJZ.  Ne da bi se spuščal v pravilnost odločitve organa, da prosilčevo vlogo z dne 16. 9. 2021 obravnava kot neformalno vlogo in ne da bi presojal pravilnost postopka v zvezi z njo, saj to ni predmet tega postopka, pa IP ugotavlja, da odločitev v izpodbijanem sklepu, ki se nanaša na zavrženje prosilčeve vloge z dne 20. 12. 2021 in ocena, da ta vloga ni sposobna za obravnavo, temelji na ugotovitvah organa iz postopka z neformalno vlogo. Takšno ravnanje organa pa, po presoji IP, ni pravilno.

Postopek z neformalno zahtevo po 14. členu ZDIJZ, namreč ni upravni postopek. Neformalna zahteva iz prvega odstavka 14. člena se ne šteje za vlogo v upravnem postopku v smislu zakona, ki ureja upravni postopek (primerjaj četrti odstavek 14. člena ZDIJZ), v zvezi z njo ni zagotovljeno pravno varstvo in posledično dejanja v neformalnem postopku ne morejo imeti pravnih učinkov v formalnem postopku po ZDIJZ, torej v postopku s formalno zahtevo. Postopek s formalno zahtevo po ZDIJZ je namreč upravni postopek, ki predvideva subsidiarno uporabo ZUP (drugi odstavek 15. člena ZUP) in v tem postopku morajo biti upoštevati tudi vsi postulati, ki jih za takšen formalni postopek predvidevata ZDIJZ in ZUP. Navedeno pomeni, da se morajo upoštevati  vse pravice in obveznosti prosilca in organa predvidene s tema dvema zakonoma.

Tako IP pojasnjuje, da pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena, poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti, oziroma na kakšen način se želi z vsebino zahtevane informacije seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).

Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela.

Upoštevati je treba tudi dejstvo, da prosilec pogosto ne ve, koliko dokumentov določene vrste organ poseduje oz. na kakšen način so navedeni dokumenti urejeni. V tem primeru mu mora organ dati na razpolago vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo oziroma prosilcu pomagati na način, da mu organ pojasni, s katerimi informacijami razpolaga in prosilcu aktivno pomagati pri oblikovanju zahteve.

ZDIJZ torej nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Potrebno je namreč upoštevati, da bi dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja. Ravno zaradi omejenega poznavanja dela organa, ZDIJZ organom nalaga tudi obveznost, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč.

ZDIJZ v prvem odstavku 18. člena določa, da mora organ v primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni. Skladno z 19. členom ZDIJZ, v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena ZDIJZ, organ zahtevo prosilca zavrže, če ta zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva, tudi po dopolnitvi, ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati.

IP poudarja, da drugi odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Podobno zahtevo po zagotovitvi pomoči prosilcu pri razjasnitvi prošnje določa tudi Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v 6. členu. Ta določa, da če prošnja ni dovolj natančna, institucija prosi prosilca, naj prošnjo razjasni, in mu pri tem pomaga, na primer tako, da mu zagotovi informacije o uporabi javnih registrov dokumentov. Če se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko zadevna institucija s prosilcem tudi neuradno posvetuje o primerni rešitvi.

Organ mora prosilcu nuditi ustrezno pomoč ne samo v primeru, ko kot prosilci nastopajo prava neuke stranke, pač pa tudi v primeru, ko zahtevo poda pooblaščenec, ki je odvetnik. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve. Tudi v primeru, kadar prosilec ob posredovanju zahteve navede, da ker ni seznanjen z informacijami, s katerimi organ razpolaga in organ zato naproša, da mu pri oblikovanju zahteve pomaga, je organ dolžan, skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ, prosilcu nuditi ustrezno pomoč, in sicer na način, da prosilcu pojasni, katere informacije poseduje. Zgolj navedba, da organ z dokumenti, ki bi vsebovali vse zahtevane informacije, ne razpolaga, ne da bi organ prosilcu določno navedel, katere informacije dokumenti vsebujejo, ne zadostuje.

Ob tem IP še pojasnjuje da je temeljno načelo ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, ki usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi, predvsem državljani oz. občani, tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Organ mora namreč prosilcu dati tiste informacije, katerih vsebina je takšna, kot jo želi prejeti prosilec, ne glede na to, kako prosilec poimenuje zahtevani dokument. Ker se v skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je potrebno zahtevo po opredelitvi informacije javnega značaja obravnavati v duhu procesnega načela varstva pravic stranke, podrobneje določenega v 7. členu ZUP. Po tej določbi morajo organi pri postopanju in odločanju strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. V četrtem odstavku istega člena je določeno še, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Načela upravnega postopka so tako temeljno razlagalno merilo tudi v postopku dostopa do informacij javnega značaja.

Po tem, ko je vse do sedaj navedeno apliciral na okoliščine konkretne zadeve, je IP ugotovil, da ravnanje organa (poziv na dopolnitev) in prosilca (odgovor na poziv) v postopku z neformalno vlogo, ne more imeti posledic v postopku s formalno zahtevo prosilca z dne 20. 12. 2022, zato tudi ocena organa o nezmožnosti obravnavanja prosilčeve zahteve z dne 20. 12. 2021, ne more temeljiti na ugotovitvah in zaključkih organa iz postopka z neformalno vlogo. Prav tako ne drži trditev organa v izpodbijanem sklepu, da je bilo o vsebinsko enaki vlogi že odločeno. IP poudarja, da tudi, če sta neformalna in formalna vloga po vsebini enaki, to ne pomeni, da je s tem, ko je bilo odločeno o neformalni vlogi, odločeno tudi o formalni vlogi.  Zato v tem primeru tudi ne pride v poštev določba 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ s sklepom zavrže vlogo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Z odločitvijo o neformalni vlogi namreč ni bila sprejeta nobena pravno zavezujoča odločitev v smislu ZUP, zato se tudi razlogi, na katerih je temeljila v upravnem postopku s formalno zahtevo, ne morejo upoštevati. Izhajajoč iz tega se poziv organa, št. VDT-Tu-9-5/11/2021/GS z dne 28. 9. 2021, ne more šteti za pomoč prosilcu, ki jo od organa zahteva drugi odstavek 18. člena ZDIJZ. Prav tako pa navedbe prosilca v odgovoru na dopolnitev vloge ni mogoče šteti kot dopolnitev vloge v smislu določbe 18. člena ZUP in na navedbah v takšen odgovoru ne more temeljita presoja o (ne)zmožnosti obravnavanja formalne vloge. Določbe 17., 18. in 19. člena ZDIJZ se namreč uporabljajo le v postopku s pisno – formalno zahtevo. Glede na navedeno je organ ravnal procesno nepravilno (tj. v nasprotju z 18. členom ZDIJZ) zato, ker prosilcu ni nudil ustrezne pomoči v zvezi s formalno vlogo, kot to določa 18. člen ZDIJZ. Ob tem pa IP ugotavlja, da je prosilec sam v zahtevi z dne 20. 12. 2021 navajal, da je organu na voljo za dodatno pojasnjevanje vloge.

IP je posledično ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje in ravnal v nasprotju s procesnimi predpisi, zato je bilo potrebno, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijani sklep odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela  ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente iz delovnega  področja organa.

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ je v ponovnem postopku dolžan prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve v smislu 18. člena ZDIJZ in pri tem upoštevati navedbe IP glede zahteve po določljivosti zahtev po ZDIJZ. Navedeno pomeni, da bo moral organ presojo zmožnosti obravnave prosilčeve vloge z dne 20. 12. 2021 opraviti skladno z določbo 18. člena ZDIJZ in glede časovne opredeljenosti upoštevati okvir, ki ga je s sklicevanjem na sodbo ESČP in sodbe Vrhovnega sodišča postavil prosilec v zahtevi z dne 20. 12. 2021. Šele na podlagi ustrezne pomoči prosilcu pri dopolnitvi formalne vloge z dne 20. 1. 2021, bo organ lahko presodil, ali je prosilčeva zahteva zmožna obravnave. Če bo organ prosilčevo zahtevo ocenil kot sposobno za obravnavo, bo moral ugotavljati, ali pod takšno zahtevo prepozna kakšne dokumente, s katerimi razpolaga, in o njih odloči po ZDIJZ.

Upoštevajoč nekatere navedbe v prosilčevi zahtevi z dne 20. 12. 2021 pa IP še opozarja, da ima sicer prosilec nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela  organa, ne pa v subjektivna opažanja glede (ne)primernosti posameznih uradnih oseb. Če stranka svojimi žaljivimi in nespoštljivimi izjavami v vlogi žali organ, uradno osebo, stranko z nasprotnim interesom ali druge udeležence v postopku, jo lahko organ  kaznuje z denarno kaznijo do 500 evrov (tretji odstavek 11. člena ZUP).

Sklepno

Glede na navedeno je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, ker je podana bistvena kršitev postopka, zato je IP izpodbijani sklep, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP in prvega odstavka 259. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zadevi odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

K II. točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka