prosilec - VOKA Snaga, d.o.o.

POVZETEK:

Organ je v delu zahtevanih dokumentov zavrnil prosilcu dostop zaradi varstva poslovne skrivnosti in osebnih podatkov, v manjšem delu pa zaradi neobstoja zahtevanih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da predstavljajo zahtevani podatki, s katerimi organ razpolaga, podatke o porabi javnih sredstev, v delu pa tudi okoljske podatke, torej podatke, ki so absolutno javno dostopni po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Je pa IP ugotovil tudi, da vsebujejo določeni dokumenti varovane osebne podatke. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca v delu zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-562/2025/2

Datum:  24. 12. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 24. 11. 2025, zoper odločbo JAVNEGA PODJETJA VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. VOK-020-002/2024-011 z dne 21. 10. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 24. 11. 2025 se delno ugodi. Odločba JAVNEGA PODJETJA VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o., št. VOK-020-002/2024-011 z dne 21. 10. 2025, se delno odpravi in se odloči: »Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v obliki fotokopij posredovati naslednje dokumente:

-       Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z ustanovitvijo družbe RECIKLARNA d.o.o. z dne 21. 12. 2023, na način, da v dokumentu prekrije podatke o imenih in priimkih denacionalizacijskih upravičencev in pokojnika;

-       Obvestilo družbe …, o nastali škodi iz naslova nerealizacije projekta RECIKLARNA in poziv na izpolnitev zavez ter realizacijo projekta do konca 2024, na način, da prekrije podatke o direktorju dejavnosti kot podpisniku dokumenta (ime, priimek, znanstveni naziv, položaj in podpis);

-       Poziv družbe … za dne 16. 12. 2024 na plačilo na podlagi Sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z ustanovitvijo družbe RECIKLARNA d.o.o., na način, da prekrije podatke o imenu in priimku pokojnika v drugem odstavku besedila;

-       Poročilo družbe …, z naslovom Poslovni načrt obrata za sortiranje in recikliranje odpadkov, z dne 5. 6. 2024.«.

2.      V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.   

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 30. 9. 2025 zahteval od organa določena pojasnila glede projekta RECIKLARNA, ter na podlagi ZDIJZ od organa zahteval dokumentacijo, ki je nastala v zvezi s tem projektom do datuma posredovanja te.

(2) Z odgovorom z dne 7. 10. 2025 je organ posredoval prosilcu odgovore na njegova vprašanja ter izvensodno poravnavo, kupoprodajno pogodbo in cenitveno poročilo.

(3) Prosilec je nato z elektronskim dopisom z dne 7. 10. 2025 zahteval še:

- Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z ustanovitvijo družbe RECIKLARNA d.o.o. z dne 21. 12. 2023 (v nadaljevanju: Sporazum);

- Obvestilo družbe …, o nastali škodi iz naslova nerealizacije projekta RECIKLARNA in poziv na izpolnitev zavez ter realizacijo projekta do konca 2024 z dne 13. 9. 2024 (v nadaljevanju: Obvestilo);

- Poziv družbe …, z dne 16. 12. 2024, na plačilo na podlagi Sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z ustanovitvijo družbe RECIKLARNA d.o.o. (v nadaljevanju: …);

- Mnenje o razlagi podrobnejše namenske rabe in kratko dodatno pojasnilo;

- pogodbo oziroma druge dokumente o tem, kako, kdaj in zakaj sta se organ in družba … dogovorila za to, da družba  …(oziroma družba …) umakne denacionalizacijska zahtevka;

- dokument o umiku denacionalizacijskega zahtevka;

- dokument, ki kaže, kakšni so bili (po višini in vsebini) stroški družb … s tem projektom;

- poročilo oziroma strokovno mnenje, ki ga je pripravil …

(3) Organ je, z dopisom št. VOK-020-002/2024-007 z dne 14. 10. 2025, pozval družbo … z dopisom št. VOK-020-002/2024-008 z dne 14. 10. 2025 družbo …., z dopisom št. VOK-020-002/2024-009 z dne 15. 10. 2025 družbo …, in z dopisom št. VOK-020-002/2024-010 z dne 21. 10. 2025 Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o., Kopitarjeva ulica 2, Ljubljana, na morebitno priglasitev stranske udeležbe, upoštevaje 43. člen in 44. člen ZUP.

(4) S sklepom VOK-020-002/2024-011 z dne 21. 10. 2025, je organ podaljšal rok za odločitev za 15 delovnih dni, in sicer do 19. 11. 2025.

(5) Družba …, je stransko udeležbo priglasila z dopisom z dne 20. 10. 2025. Navedla je, da poslovno skrivnost v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) v povezavi z Zakonom o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS) predstavljajo Sporazum, Zahtevek družbe …, Obvestilo, dokument, ki kaže, kakšni so bili (po višini in vsebini) stroški družb … in …, s tem projektom (predvsem dopisa družb z dne 13. 9. 2024 in 16. 12. 2024). Tako Sporazum kot zahtevek z dne 16. 12. 2024 ter umik denacionalizacijskega zahtevka pa vsebujejo osebne podatke denacionalizacijskih upravičencev, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). Kot poslovno skrivnost šteje tudi morebitno ostalo dokumentacijo in korespondenco, vezano na projekt Reciklarna, iz katere bi izhajale poslovne informacije z določeno tržno vrednostjo.

(6) Tudi družba … je priglasila stransko udeležbo z dopisom z dne 6. 11. 2025, katerega vsebina je skoraj povsem identična dopisu družbe ….

(7) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. VOK-020-002/2024-012 z dne 14. 11. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v delu zavrnil, in sicer glede dostopa do Sporazuma, Obvestila, Zahtevka družbe …, zahtevane pogodbe oziroma drugih dokumentov v zvezi z umikom denacionalizacijskih zahtevkov družb …, in …, zahtevanega dokumenta glede višine in vsebine stroškov obeh družb s projektom ter poročila oziroma strokovnega mnenja …. Organ je uvodoma v obrazložitvi odločbe povzel zahtevo prosilca ter pojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Ker je v postopek vključil stranke udeležence, je zato tudi podaljšal rok za odločanje. Navedel je, da sta stransko udeležbo priglasili samo družbi …, in …., organ pa je nadalje ugotavljal, ali je podana katera od izjem od dostopa po ZDIJZ, saj je sicer ugotovil, da zahtevane informacije izpolnjujejo pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Organ je tako v delu zahtevanih informacij ugotovil obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti in osebnih podatkov. Ker je ugotovil, da Sklep Upravne enote v Ljubljani št. 321-1/2022-61 z dne 8. 1. 2024 o ustavitvi postopka obsega podatke o imenih in priimkih denacionalizacijskih upravičencev, za razkritje katerih je ocenil, da ni pravne podlage, upoštevaje prvi odstavek 5. člena ZVOP-2 in 4(2) člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[1], je odločil te podatke prekriti in organu posredovati dokument s prekritimi podatki. Organ je tako odločil o delnem dostopu do tega sklepa. V zvezi z izjemo varstva poslovne skrivnosti pa je izpostavil 39. člen ZGD-1 in nadalje določbe 2. člena ZPosS. Organ je ocenil, da gre pri dokumentih, dostop do katerih je zavrnil v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, za poslovne informacije, ki niso splošno znane in imajo določeno tržno vrednost, njihova nedovoljena uporaba ali razkritje pa bi lahko škodovala poslovnim oziroma finančnim interesom, strateškim pozicijam oziroma konkurenčni sposobnosti subjektov, na katere se nanaša. Institut poslovne skrivnosti prvenstveno ščiti interese poslovnih subjektov, ki delujejo na trgu, in jim omogoča konkurenčnost na trgu. Glede na to, da družbi delujeta na trgu in nista javnopravna subjekta, sta v danih okoliščinah razumno ukrepala, da poslovne informacije ohranita kot poslovno skrivnost. Gre torej za dokumente, katerih razkritje bi poslabšalo konkurenčni položaj družb na trgu oziroma njuno strateško pozicijo na trgu, saj vsebujejo tudi podatke o drugih oziroma alternativnih projektih, o operativnih stroških projekta, virih financiranja ipd., katerih razkritje bi prav tako škodovalo njunim poslovnim in finančnim interesom. Dodal je, da ti dokumenti ne vsebujejo podatkov o porabi javnih sredstev, oziroma niso podlaga za porabo javnih sredstev, niti ne vsebujejo podatkov, povezanih z opravljanjem funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, ter prav tako ne informacij o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ki se skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS ne morejo določiti kot poslovna skrivnost. Dokumente, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev, oziroma so podlaga za porabo javnih sredstev, pa je posredoval prosilcu z odgovorom 7. 10. 2025. Glede zahtevane pogodbe oziroma drugih dokumentov v zvezi z umikom denacionalizacijskih zahtevkov navedenih družb in zahtevanega dokumenta, ki kaže višino in obseg stroškov družb s projektom, pa je organ ugotovil, da z njimi ne razpolaga, so pa podatki vsebovani v Obvestilu in Zahtevku.

(8) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 24. 11. 2025. Mnenja je, da obstaja javni interes za razkritje, ker gre za podatke, ki predstavljajo porabo javnih sredstev. Javnost ima pravico do dokumentov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti upravičenost izplačila organa družbi …. 10. 3. 2025 v višini 425.950 evrov javnega denarja. Nadalje je navedel, da se pojavlja utemeljen dvom v resničnost trditev organa glede argumenta o domnevnem neobstoju določenih dokumentov, saj organ trdi, da omenjeno izplačilo pomeni poplačilo za umik denacionalizacijskega zahtevka. Nenavadno je, da ne obstaja dokument »o tem, kako, kdaj in zakaj sta se organ in … dogovorila za to, da … (in …) dobita plačilo za umik denacionalizacijskega zahtevka« in »dokument, ki kaže, kakšni so bili (po višini in vsebini) stroški družb … in … s tem projektom«. Prosilec se zato sprašuje, na podlagi česa je bilo torej izvedeno plačilo. Dostop javnosti do mnenja družbe … pa je v javnem interesu, ker naj bi organ na podlagi tega mnenja odpovedal projekt »Reciklarna« in zemljišče namenil projektu sežigalnice odpadkov. Številne javne objave kažejo na kritičen odnos velikega dela javnosti do sežigalnice, zato so podatki o tem zagotovo v javnem interesu. To mnenje tako predstavlja pomembno informacijo za razumevanje ravnanja javnega podjetja v tem primeru.

(9) Ker je prosilec vložil pritožbo neposredno pri IP, jo je IP z dopisom št. 092-243/2025/2 z dne 24. 11. 2025 odstopil v ustrezen preizkus procesnih predpostavk organu.

(10) Organ je z dopisoma št. VOK-020-002/2024-013 z dne 26. 11. 2025 seznanil družbi …, in ... s pritožbo prosilca.

(11) Družba …, je v odgovoru z dne 5. 12. 2025 navedla, da vztraja pri vseh svojih že podanih navedbah in opredelitvah iz dopisa z dne 20. 10. 2025. Mnenja je, da prosilec v pritožbi z dne 24. 11. 2025 ni navedel dejstev oziroma izpostavil razlogov, na podlagi katerih bi družba svoje stališče v zadevi kakor koli spremenila. V zvezi z navedbami prosilca, da zahtevani podatki predstavljajo porabo javnih sredstev in zato naj bi obstajal upravičen interes javnosti po nadzoru tovrstne porabe, je navedla, da ta dejstva ne utemeljujejo posega v varovane poslovne skrivnosti zasebnih gospodarskih subjektov, ker podatki:

- izvirajo iz pogodbenih, finančnih in poslovnih razmerij med zasebnimi subjekti (med družbo … in …);

- razkrivajo tržno občutljive informacije, interne stroškovne strukture, ekonomske kalkulacije, poslovne strategije in pogajalske pozicije;

- z razkritjem bi družbi …, povzročili konkretno poslovno škodo ter poslabšanje konkurenčnega položaja na relevantnem trgu.

Nadalje je družba navedla, da zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, upoštevaje 2. člen ZPosS. V zvezi s to izjemo meni, da jo je organ pravilno in obrazloženo upošteval v izpodbijani odločbi:

- Sporazum vsebuje komercialne pogoje, razdelitev tveganj in odgovornosti, finančne in izvedbene parametre projekta ter druga pogodbena določila zasebnih subjektov;

- pri Obvestilu gre za poslovno korespondenco, ki razkriva poslovne interese, pravna izhodišča ter način urejanja razmerij v okviru projekta,

- Poziv ter povezane priloge in odgovori – listine vsebujejo natančno finančno utemeljitev, izračune, obseg zahtevkov ter podatke o ekonomiki razmerij med zasebnima partnerjema;

- dokumentacija o stroških družb pri realizaciji projekta pa predstavlja interne stroškovne modele in poslovne parametre zasebnih družb, katerih razkritje bi omogočilo tretjim osebam pregled v poslovni model in tržne predpostavke družbe ….

Še posebej je družba izpostavila, da navedbe prosilca o porabi javnih sredstev ne morejo pomeniti, da je dopustno razkriti interne stroške in komercialne parametre zasebnih družb. Javi nadzor nad ravnanjem organa se lahko zagotovi v obsegu podatkov, ki izkazujejo ravnanje organa kot zavezanca (npr. obseg njegovih izdatkov), ne pa z razkritjem njegovih tržnih in konkurenčno občutljivih podatkov zasebnih partnerjev. Mnenja je tudi, da prosilec ni izkazal konkretnih okoliščin, ki bi prevladale nad škodo, ki bi nastala z razkritjem poslovnih skrivnosti. Njegove trditve so pavšalne in splošne. Tudi sicer pritožba po vsebini ne vsebuje tehtne konkretizacije javnega interesa, ampak se sklicuje na splošno zanimanje javnosti, pri čemer slednje ne zadostuje za poseg v zakonito varovane poslovne skrivnosti zasebnih subjektov. Družba tako vztraja, da se del zahtevane dokumentacije nanaša na denacionalizacijske postopke oziroma umik denacionalizacijskih zahtevkov ter vsebuje osebne podatke upravičencev (identifikacijske in premoženjske podatke), ki pa so varovani po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in predpisih o varstvu osebnih podatkov.

(12) Družba ... je prav tako podala svoj odgovor na pritožbo prosilca, z dopisom z dne 5. 12. 2025, katerega vsebina je identična odgovoru družbe ….

(13) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. VOK-020-002/2024-014 z dne 9. 12. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil vso dokumentacijo, ki se tiče zadeve.

Pritožba prosilca je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(14) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(15) IP ugotavlja, prosilec izpodbija odločitev organa v 2. točki izreka izpodbijane odločbe.

(16) v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot javno podjetje zavezanec po ZDIJZ na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Ob tem IP dodaja, da organ ni samo izvajalec javne službe, ampak kot javno podjetje tudi oseba javnega prava, osebe javnega prava pa so skladno s 1. členom ZDIJZ v celoti zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja. Dejstvo namreč je, da gre v obravnavanem primeru za prepletenost dejavnosti izvajanja gospodarske javne službe in dejavnosti na trgu, pri čemer je slednja podrejena prvi.

(17) Sporno v obravnavanem primeru je, ali:

- organ razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti, in

- je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do dokumentov iz 2. točke izpodbijane odločbe zaradi varstva poslovne skrivnosti in osebnih podatkov.

(18) Ker je v obravnavanem primeru sporno, ali organ razpolaga z dokumentom o tem, kako, kdaj in zakaj sta se organ ter družbi … in …, dogovorili za to, da dobita plačilo za umik denacionalizacijskega zahtevka, ter dokumentom, ki kaže, kakšni so bili (po višini in vsebini) stroški navedenih družb s tem projektom, se IP najprej opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

(19) Informacija javnega značaja je po 4. členu ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(20) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, in ga je navedel v izpodbijani odločbi tudi organ. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, kot je to poudaril v izpodbijani odločbi že organ sam.

(21) Upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter ugotovitve organa IP po vpogledu v posredovane dokumente ugotavlja, da organ razpolaga v materializirani obliki z določenimi zahtevanimi podatki o tem zakaj, kdaj in zakaj sta se organ ter družbi … in …, dogovorili za to, da dobita družbi plačilo za umik denacionalizacijskega zahtevka, ter kakšni so bili (po višini in vsebini) stroški družb … in …, s tem projektom, kot to navaja organ že sam v izpodbijani odločbi. Gre za podatke iz dokumentov, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil, to sta Dopis in Zahtevek, zato se IP o dostopu do teh dokumentov opredeljuje v nadaljevanju.

(22) V delu zahtevanih podatkov torej niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, pri čemer IP pripominja, da nima nobenega razloga, da navedbam organa ne bi sledil. Organ je namreč prosilcu posredoval del zahtevanih dokumentov in podal odgovore na postavljena vprašanja.

(23) IP se v nadaljevanju opredeljuje do dostopa do Sporazuma, Obvestila, Poziva in poročila z naslovom Poslovni načrt obrata za sortiranje in recikliranje odpadkov (v nadaljevanju: Poročilo) z vidika varstva poslovne skrivnosti.

Izjema poslovne skrivnosti

(24) Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 tako v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 s tem napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. IP ugotavlja, da so presojani dokumenti nastali po uveljavitvi ZPosS, zato je pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS.

(25) Pojem poslovne skrivnosti po prvem in drugem odstavku 2. člena ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

(26) Glede na navedeno so torej poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zgoraj naštete zahteve. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu Predloga Zakona o poslovni skrivnosti (javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora), poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.[2] V zvezi z navedenim IP izpostavlja, da varovanje poslovne skrivnosti zahteva primarno aktivno ravnanje tistega, čigar poslovna skrivnost se varuje. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti je tako primarno na gospodarski družbi, katere podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali, in ki mora v postopku tako zatrjevati kot izkazati obstoj navedene izjeme. Ob tem IP pripominja, da je tudi v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[3]

(27) V primeru, če so pogoji za obstoj poslovne skrivnosti izpolnjeni, pa je treba upoštevati še tretji odstavek 2. člena ZPosS, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Kot javne npr. določa ZDIJZ podatke o porabi javnih sredstev. V skladu z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se namreč, ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[4] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[5] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s "porabo javnih sredstev" niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. Glede na sodno prakso je treba upoštevati, da gre lahko za absolutno obveznost razkritja podatkov tudi v primeru, ko imajo zahtevane informacije vpliv, ali bi lahko vplivale na porabo javnih sredstev.[6] Vsako ravnanje s stvarnim premoženjem, njegovo upravljanje, skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah je lahko poraba javnih sredstev v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.[7]

Sporazum

(28) IP po vpogledu v dokument ugotavlja, da gre za tripartitni sporazum med družbama … in JP LPT d.o.o. ter organom z namenom ureditve medsebojnih razmerij o nameri družbe … in organa o ustanovitvi družbe za realizacije projekta izgradnje in upravljanja centra za predelavo odpadne embalaže v Ljubljani, in JP LPT d.o.o. kot zemljiškoknjižnim lastnikom nepremičnine, na večjem delu katere bo stal center. Obsega štiri člene, uvodne ugotovitve, predmet sporazuma, protikorupcijsko klavzulo in končne določbe.

(29) Upoštevaje kriterije, ki morajo biti izpolnjeni po 2. členu ZPosS, da lahko podatke opredelimo kot poslovno skrivnost, IP ugotavlja:

- lahko sledimo navedbam organa, da zahtevani podatki iz Sporazuma niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, saj gre za sklenjeni posel med tremi poslovnimi subjekti, pri čemer eden od njih deluje na konkurenčnem trgu v celoti.

- po vpogledu v podatke IP ocenjuje, da imajo podatki tudi tržno vrednost, saj bi morebitno razkritje teh podatkov lahko škodovalo poslovnim in finančnim interesom družbe, ki deluje na trgu. Kot navaja družba ..., zahtevani dokumenti razkrivajo tržno občutljive informacije, interne stroškovne strukture, ekonomske kalkulacije, poslovne strategije in pogajalske pozicije. Nedvomno ima takšen sporazum med poslovnimi subjekti, ki ni splošno znan, določeno tržno vrednost.

- Glede tretjega kriterija za obstoj poslovne skrivnosti pa IP ocenjuje, da vsi trije poslovni subjekti, ki so podpisniki Sporazuma, v danih okoliščinah niso razumno ukrepali, da podatke ohranijo kot skrivnost, JP LPT d.o.o. pa stranske udeležbe niti ni priglasilo. Podpisniki Sporazuma namreč v postopku niso predložili nobenega ustreznega pisnega akta, ki bi Sporazum opredeljeval kot poslovno skrivnost, prav tako dokument ni označen kot poslovna skrivnost ali z drugo obliko zaupnosti.

(30) Tudi v primeru, če bi IP izhajal iz tega, da so izpolnjeni vsi trije pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS s tem, da bi štel izpolnjen tudi tretji kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, ker organ in družba … razkritju nasprotujeta v postopku dostopa do tega dokumenta po ZDIJZ, pa IP ocenjuje, da je Sporazum javno dostopen na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevati je namreč treba, da sta dva podpisnika od treh javni podjetji, katerih odločanje in postopanje v zvezi s sredstvi podjetja je nedvomno v interesu javnosti.

(31) V izogib ponavljanju glede pojma porabe javnih sredstev se IP sklicuje na 27. točko obrazložitve te odločbe. Sporazum po mnenju IP predstavlja podatke o poslovanju in odločitvah organa (in tudi drugega javnega podjetja pri sklepanju poslov) ter s tem kaže na gospodarjenje s sredstvi javnih podjetij.

Obvestilo in Poziv

(32) IP po vpogledu v oba dokumenta ugotavlja, da se nanašata na določena finančna zahtevka družb … in ... do organa.

(33) Glede na ugotovitve in obrazložitev IP pri Sporazumu IP tudi pri teh dveh dokumentih ugotavlja isto in ocenjuje, da gre tudi v primeru teh dveh dokumentov za podatke, ki so javno dostopni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se nanašajo na razpolaganje organa z javnimi sredstvi. Družbi namreč zahtevata od organa določeno plačilo zaradi določenih okoliščin, ki so v teh dveh dokumentih tudi navedene.

Poročilo

(34) Poročilo predstavlja dokument družbe …, katerega naročnik je organ, ki je družbo angažiral za izvedbo storitev finančnega svetovanja v povezavi s projektom izgradnje in upravljanja centra za predelavo odpadne embalaže v Ljubljani, torej za finančno svetovanje v zvezi s pripravo poslovnega načrta nove družbe RECIKLARNA d.o.o., mnenja o upravičenosti ustanovitve nove družbe ter pomoči pri pogajanjih pri ustanovitvi nove družbe.

(35) Družba … se v postopek na prvi stopnji ni vključila, zato je v postopek IP ni pozival.

(36) Nadalje IP ugotavlja, da niti organ niti družba nista posebej niti utemeljevala niti utemeljila pogojev za obstoj poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS tega poročila, iz uvoda samega Poročila pa sicer izhaja, da je zaupno in pripravljeno izključno za potrebe organa kot naročnika ter da se naročnik na poročilo in njegovo vsebino ne sme sklicevati, ali uporabljati za kakršenkoli drug namen, ga razkriti ali dati na voljo ali posredovati katerikoli drugi strank. IP bi glede na pojem poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS ter glede na vsebino dokumenta in navedbe o njegovi zaupnosti lahko pritrdil organu, da predstavlja Poročilo poslovno skrivnost, vendar tudi v tem primeru IP šteje, da predstavlja dokument javno dostopne podatke, ne samo z vidika porabe javnih sredstev, ampak tudi z vidika okoljskih podatkov po 2. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot že navedeno, se nanaša na ustanovitev nove družbe za sortiranje in recikliranje odpadkov.

(37) ZDIJZ po 2. alineji tretjega odstavka 6. člena kot absolutno javne podatke ne določa samo podatkov glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatkov iz varnostnih poročil, ampak tudi druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja, torej ZVO-2. Slednji zelo široko določa, kaj je okoljski podatek v 16. točki 3. člena, saj okoljski podatek definira kot katero koli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. Prav tako pa široko definira okoljske informacije v 2. členu Aarhuška konvencija. Načelo javnosti okoljskih podatkov sicer izhaja tudi iz prvega in drugega odstavka 15. člena ZVO-2, dostop do okoljskih podatkov pa ZVO-2 nadalje ureja tudi v določbah 160. člena, ki v prvem odstavku 160. člena jasno napotuje na ZDIJZ in Aarhuško konvencijo. Ugotoviti je, da tretji odstavek 160. člena ZVO-2 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ postavljata enako pravilo, glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-2 o opredelitvi okoljskih podatkov. IP ob tem posebej izpostavlja, da je pri tolmačenju predpisov, kdaj je mogoče podatke šteti za podatke, povezane z okoljem, po stališču Sodišča Evropske unije treba zavzeti široko razlago in da predstavljajo 'informacijo, ki je povezana z okoljem, tudi akti organov (soglasja in dovoljenja), kadar se odloča o določenem posegu v okolje.[8] Torej okoljski podatek niso samo npr. konkretni podatki o mešanih odpadkih, temveč tudi podatki povezani s temi podatki, kot so podatki o napravah za predelavo podatkov, podatki o sami tehnologiji, o odločitvah organov povezanih z izvedbo in izbiro same investicije ipd.. IP posebej izpostavlja tudi prakso Sodišča Evropske unije, da se dostop do okoljskih podatkov dovoli vselej in v celoti, ne glede na to, ali gre za dokumente, ki so zavarovani kot poslovna skrivnost gospodarske družbe.[9] Glede na navedeno zahtevani podatki nedvomno predstavljajo okoljske podatke, saj se nanašajo na podatke o upravičenosti investicije v center za sortiranje in recikliranje odpadkov, s tem pa tudi na posege v okolje.

(38) Glede na to, da Poročilo predstavlja okoljske podatke, se IP posebej ne opredeljuje do kriterijev avtorskega dela. IP sicer meni, da zahtevani dokument izpolnjuje vse predpostavke, ki izhajajo iz opredelitve avtorskega dela, kot ga določa prvi odstavek 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, torej individualnost, intelektualnost oziroma duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost, in ker gre za okoljske podatke, se dostop do Poročila prosilcu omogoči v obliki fotokopij, v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ. V skladu s slednjo določbo bi se namreč prosilcu omogočil samo vpogled, če ne bi šlo za okoljske podatke.

(39) Ob vsem navedenem pa IP poudarja, da se morajo poslovni subjekti zasebnega prava zavedati, da so pri sklepanju pogodb z osebami javnega prava omejeni. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

(40) Ker IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, se opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema varstva osebnih podatkov

(41) Upoštevaje pojem osebnega podatka, v skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov, predstavljajo podatki o imenu, priimku, delovnem mestu oziroma položaju ipd. nedvomno osebne podatke. IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6.

(42) IP po vpogledu v presojane dokumente in na podlagi relevantnih zakonskih določb ugotavlja:

- Niso varovani podatki o imenu, priimku, naslovu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Podatki o imenu, priimku in vrsti zastopanja so torej javni podatki, prav tako tudi osebni podpisi v svojstvu tega zastopanja.

- Niso varovani podatki o imenu in priimku cenilca. Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih v tretjem odstavku 22. člena določa, da je imenik sodnih cenilcev za pravno varnost, delovanje sodišč in drugih državnih organov v sodnih in drugih postopkih ter obveščanje strank javen, med drugim so tako javni podatki o osebnem imenu, znanstvenem ali strokovnem naslovu, naslovu stalnega in začasnega prebivališča ter naslovu, na katerem je dosegljiv, razen če sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izjavi, da naj se ta podatek v celoti ali delno izvzame iz javnega dela imenika, navedbi strokovnega področja, podpodročja oziroma jezika. IP po vpogledu v imenik ugotavlja, da so podatki o imenu, priimku in podpodročju cenilca iz Sporazuma javno dostopni.[10]

- Ni pravne podlage za razkritje podatkov o imenu in priimku denacionalizacijskih upravičencev ter pokojnika ter zaposlenega v družbi (ni njen zakoniti zastopnik).

(43) Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjevala pa jih nista niti organ niti stranski udeleženec.

Delni dostop

(44) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje ureja t.i. delni dostop 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba).

(45) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe do zahtevanih dokumentov mogoč, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Sklepno

(46) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je izpodbijano odločbo v 2. točki izreka odpravil in v tem delu sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(47) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(48) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugi pogoj za obstoj poslovne skrivnosti, pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«.[2] V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. O »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije.

[3] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[4] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[5] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[6] Tako sodba Upravnega sodišča št. I U 1125/2017 z dne 3. 10. 2018.

[7] Tako sodba Upravnega sodišča št. I U 1544/2018 z dne 7. 10. 2020.

[8] Sodba Sodišča Evropske unije, ECJ, C-321/96 z dne 17. 6. 1998; sodišče je odločalo o dostopu do soglasij in dovoljenj glede gradnje zahodne obvoznice in sprejelo stališče, da tudi akti organov predstavljajo informacije, ki so povezane z okoljem, ter da je treba besedilo Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju, ki je v pravni red RS prenesena z drugim odstavkom 1. člena ZDIJZ, tolmačiti široko, saj je Evropska unija z besedilom navedene Direktive želela zajeti vse informacije in aktivnosti, ki se nanašajo na ravnanja države vezana na okolje, torej tudi akte, kot so soglasja in dovoljenja. Glej tudi: Court of Justice of the European Union, Public Access to environmental information, dostopen na:

curia.europa.eu/jcms/upload/docs/application/pdf/2018-05/fiche_thematique_-_environnement_-_en.pdf.

[9] Glej sodbo Sodišča Evropske unije, C-416/10 z dne 15. 1. 2013; sodišče je v sodbi zavzelo stališče, da evropska zakonodaja ne dopušča možnosti, da državni organi javnosti zavrnejo (niti deloma) dostop do okoljskih podatkov, ki se nanašajo na potencialne emisije, preprečevanje in nadzorovanje onesnaženja, niti v tistih primerih, ko gre za dokumente, ki so zavarovani kot poslovna skrivnost gospodarske družbe.

[10] https://www.gov.si/podrocja/pravna-drzava-in-pravosodje/pravosodni-sistem/imenik-sodnih-cenilcev/?MenuTitle=veseli%C4%8D&mesto-zdruzeno=