prosilec - Vlada RS

Številka: 090-336/2026/2
Datum: 30. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarja Dnevnika, d. d. ……,(v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 1. 2026, zoper odločbo Kabineta predsednika Vlade, Gregorčičeva ulica 20-25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-49/2025/2 z dne 15. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

Pritožbi prosilca z dne 26. 1. 2026 se ugodi in se odločba Kabineta predsednika Vlade št. 090-49/2025/2 z dne 15. 1. 2026 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 18. 12. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval dostop do vse korespondence v zvezi z osnutkom Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Vlado Republike Slovenije v podporo sodelovanju na jedrskem projektu JEK 2 in civilnem jedrskem programu ter zaprosil, da mu organ dokumentacijo posreduje po elektronski pošti.

(2) Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-49/2025/2 z dne 15. 1. 2026, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ ugotovil, da se zahteva nanaša na osnutek mednarodnega sporazuma, ki je bil v postopku izdelave in notranjega usklajevanja, ter na spremljajočo korespondenco, ki je vsebinsko in funkcionalno neposredno vezana na ta osnutek in predstavlja del njegove priprave. Za zavrnitev se je organ skliceval na 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je določeno, da se dostop zavrne, če gre za podatke iz dokumenta, ki je še v postopku izdelave in še ni dokončan ter bi njegovo razkritje povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Osnutek sporazuma ne predstavlja dokončnega, potrjenega ali usklajenega besedila, prav tako ne izraža končnega stališča Republike Slovenije. Tudi vsa korespondenca, ki se nanaša nanj, je bila sestavni del delovnega procesa njegove priprave in je zato vsebinsko neločljivo povezana z dokumentom v nastajanju. Razkritje takšnih dokumentov in dopisov bi lahko vodilo do napačnih interpretacij še neusklajenih izhodišč in pogajalskih stališč. Organ prav tako ugotavlja, da se zahteva nanaša na dokumente, ki so namenjeni izvajanju zunanje politike Republike Slovenije, in katerih razkritje bi škodovalo mednarodnim odnosom ali interesom Republike Slovenije kot to določa 45.a člen Zakona o zunanjih zadevah (Ur. l. RS, št. 113/03, z vsemi spremembami in dopolnitvami ZZZ-1), zato je tudi na tej podlagi zahtevo zavrnil. Postopki sklepanja mednarodnih aktov do podpisa, vključno s pogajalskimi izhodišči, se skladno z ustaljeno prakso zaščite pogajalskih izhodišč, zasledovanja nacionalnih interesov in ohranjanja ugleda strani v pogajanjih ne vodijo javno, saj velja splošno načelo, da informacije v zvezi z usklajevanjem mednarodnih aktov niti pred niti po njegovi sklenitvi niso javno dostopne. Razkritje pogajalskih izhodišč in pogajalskega procesa nepooblaščeni osebi bi vplivalo na kvaliteto nadaljnje diplomatske komunikacije Republike Slovenije tako nasproti dotični tretji državi, kakor z drugimi državami in v relevantnih mednarodnih organizacijah, katerih članica je Republika Slovenija. Razkrivanje in razpravljanje o postopku sklepanja in pogajalskem procesu v javnosti, še posebej, če bi bili podatki posredovani s strani Kabineta predsednika vlade, bi pomenilo, da predstavniki Republike Slovenije pri predstavnikih Združenih držav Amerike, kot tudi drugih tujih predstavnikih ne bi uživali zaupanja, da se določene zadeve rešijo diskretno, v prijateljskem duhu in v skladu z diplomatskimi običaji, ki narekujejo določeno stopnjo zaupnosti. Razkritje teh podatkov bi ogrozilo kredibilnost Kabineta predsednika vlade in drugih organov Republike Slovenije in ošibilo pogajalska izhodišča Republike Slovenije v prihodnjih pogajalskih procesih pri sklepanju mednarodnih aktov. Zaradi pomanjkanja zaupanja med tujimi sogovorniki bi bili predstavniki Republike Slovenije omejeni pri opravljanju svojih vsakdanjih diplomatskih nalog in zastopanju interesov Republike Slovenije, kar brez dvoma predstavlja škodo mednarodnim odnosom kot tudi interesom Republike Slovenije. Poleg vsega je zahteva v obravnavani fazi tudi brezpredmetna, saj do podpisa navedenega sporazuma zaenkrat ne bo prišlo in je postopek njegove priprave ustavljen. Posledično zahtevani dokumenti ne bodo prerasli v določen uradni akt, temveč ostajajo na ravni delovnih osnutkov in z njimi povezane korespondence.

(3) Prosilec je zoper zgoraj navedeno odločbo dne 26. 1. 2026 vložil na IP, ki je istega dne pritožbo odstopil organu in na organ neposredno, pritožbo. Ne strinja se z odločitvijo organa, da bi razkritje povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine in da osnutek sporazuma, ki po navedbah prosilca sploh ni bil predmet zahteve, ne predstavlja dokončnega potrjenega ali usklajenega besedila in končnih stališč Republike Slovenije in da bi razkritje takšnih dokumentov in dopisov lahko vodilo do napačnih interpretacij še neusklajenih izhodišč in pogajalskih stališč.

(4) Organ je z dopisom št. 090-49/2025/7 z dne 27. 7. 2026, pritožbo, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Ob tem je navedel, da je dne 14. 7. 2026 prejel poizvedbo prosilca glede teka pritožbenega postopka v predmetni zadevi. Ob ponovnem pregledu upravnega spisa je bilo ugotovljeno, da pritožba prosilca kljub opravljenemu preizkusu predpostavk ni bila odstopljena IP. Odstopljeni dokumentaciji prilaga tudi nepodpisan dopis z dne 5. 2. 2026, ki je bil pripravljen v okviru prvotnega postopka odstopa pritožbe. Iz dopis organa št. 090-49/2025/5 z dne 5. 2. 2026 med drugim izhaja, da organ poleg dokumentacije, ki se nanaša na predmetno pritožbo (zahteva prosilca, izpodbijana odločba, pritožba in odstop pritožbe), posreduje tudi zahtevano dokumentacijo, in sicer vso interno korespondenco v organu v zvezi z osnutkom Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in vlado Republike Slovenije v podporo sodelovanju na jedrskem projektu JEK 2 in civilnem jedrskem programu: - elektronska sporočila med državnim sekretarjem KPV ….. in državnim sekretarjem MZEZ ….. z dne 26. 9. 2024 in 2. 10. 2024, - elektronsko sporočilo državnega sekretarja ….. ministru ….. z dne 5. 10. 2024, - elektronsko sporočilo državnega sekretarja ….. ministru ….. z dne 23. 7. 2025, - dopis MOPE z dne 14. 8. 2025, - elektronsko sporočilo državnega sekretarja ….. upravi družbe ….. z dne 23. 10. 2025, odgovor družbe …. na predlog memoranduma z dne 4. 11. 2025. Organ prilaga tudi popis zadeve št. 360-15/2025. Pojasnjuje, da je v navedeni zadevi zavedena vsa korespondenca organa v zvezi z osnutkom Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in vlado Republike Slovenije. Na podlagi te korespondence so sledili sestanki v Kabinetu predsednika vlade, in sicer s predstavniki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter družbe ….., na katerih se je nadalje še ustno usklajevalo osnutek sporazuma. Dodatno organ pojasnjuje, da se zahteva prosilca sicer nanaša na korespondenco, vendar je ta vsebinsko in funkcionalno neločljivo povezana z osnutkom medvladnega sporazuma, ki je bil v postopku izdelave in notranjega usklajevanja. Zahtevana korespondenca predstavlja del delovnega procesa priprave dokumenta v nastajanju in je ni mogoče obravnavati ločeno od osnutka, na katerega se nanaša. V skladu z 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevanih informacij ni bil omogočen, saj osnutek sporazuma ne predstavlja dokončnega ali usklajenega besedila niti ne izraža končnega stališča Republike Slovenije. Enako velja za spremljajočo korespondenco, ki je bila sestavni del internega usklajevalnega procesa. Razkritje takšnih dokumentov bi lahko povzročilo napačno razumevanje še neusklajenih izhodišč in delovnih pogajalskih stališč. Pri osnutku sporazuma, na katerega se nanaša zahtevana korespondenca, gre za deloma že preoblikovan dokument, pri katerem so bili nekateri členi že vsebinsko prilagojeni skladno z interesi Republike Slovenije, drugi pa v času obravnave zahteve še niso bili usklajeni in tako ne odražajo stališč Republike Slovenije. Razkritje takšnega gradiva, bodisi neposredno bodisi prek povezane korespondence, bi lahko škodovalo interesom Republike Slovenije, zlasti v odnosu do potencialnih dobaviteljev in držav dobaviteljic, ter ustvarilo zavajajoč vtis o že sprejetih odločitvah. Ob tem organ poudarja, da se organ vedno dosledno zavzema za odprt in konkurenčen postopek s potencialnimi dobavitelji. Dodatno pojasnjuje tudi, da se zahtevani dokumenti nanašajo na izvajanje zunanje politike Republike Slovenije, njihovo razkritje pa bi lahko škodovalo mednarodnim odnosom ali interesom Republike Slovenije v smislu 45.a člena ZZZ-1. Postopki usklajevanja mednarodnih aktov se skladno z ustaljeno diplomatsko prakso ne vodijo javno, saj bi razkritje pogajalskega procesa lahko oslabilo zaupanje tujih partnerjev in pogajalski položaj Republike Slovenije. Postopek priprave sporazuma je bil ustavljen, zato zahtevani dokumenti ne bodo prerasli v dokončen uradni akt, temveč ostajajo na ravni delovnih osnutkov in z njimi povezane korespondence.

Pritožba je utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilca zavrnil zaradi izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in na podlagi 45.a člena ZZZ-1, pri čemer pa iz izreka in iz vsebine obrazložitve ne izhaja, dostop do katerih dokumentov je zavrnil, saj jih ni navedel v izreku izpodbijane odločbe niti v obrazložitvi in se ni opredelil do pogojev, ki jih za zavrnitev izpolnjuje posamezen dokument. Prav tako iz izpodbijane odločbe izhaja, da se organ sklicuje na zavrnitev dostopa do osnutka Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in vlado Republike Slovenije v podporo sodelovanju na jedrskem projektu JEK 2 in civilnem jedrskem programu (v nadaljevanju osnutek Sporazuma), pri čemer iz zahteve prosilca z dne 18. 12. 2026 in izrecno iz pritožbe izhaja, da prosilec zahteva korespondenco v zvezi s Sporazumom in ne samega Sporazuma. Odločba je zato pomanjkljiva v tolikšni meri, da se je ne da preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Iz pritožbenih navedb in iz dejanskega stanja zadeve izhaja, da je bil v času pred izdajo izpodbijane odločbe z dne 15. 1. 2026 v javnosti osnutek Sporazuma na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja v delu javno razkrit, o tem so mediji poročali v več prispevkih. Prav tako je bila v delu razkrita tudi korespondenca v zvezi s Sporazumom, ki je predmet zahteve,¹ organ pa se v izpodbijani odločbi ni opredelil do teh okoliščin in jih pri drugem pogoju za izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pri ugotovitvi dejanskega stanja ni upošteval (napačno razumevanja vsebine zahtevanih dokumentov). Iz vsebine izpodbijane odločbe dalje izhaja, da se organ sklicuje na določbo 45.a člena ZZZ-1. Na podlagi te določbe, ki predstavlja omejitev pravic dostopa do informacij javnega značaja po posebnem zakonu, je določeno, da so dokumenti ministrstva za zunanje zadeve, kot so diplomatske note, zapisi sestankov ali pogovorov s tujimi diplomatskimi predstavniki in predstavniki mednarodnih organizacij in pogajalska izhodišča, namenjeni izvajanju zunanje politike Republike Slovenije, dostop do podatkov iz teh dokumentov se v postopku dostopa do informacij javnega značaja zavrne, če se ugotovi, da bi njihovo razkritje škodovalo mednarodnim odnosom ali interesom Republike Slovenije. IP ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi ni navedel dokumentov, na katere se ta izjema nanaša, niti ni ugotavljal izpolnjevanja pogojev iz tega člena (npr. ali gre za dokumente ministrstva za zunanje zadeve) in tako nepopolno ugotovil pravno relevantna dejstva. IP tako ugotavlja, da so bila v izpodbijani odločbi nepopolno in zmotno ugotovljena dejstva in da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka.

(7) Na podlagi navedenega je IP odločitev organa odpravil in odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek (tretji odstavek 251. člena ZUP). Skladno z načelom ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP, IP namreč ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva.

Napotki organu glede ravnanja v ponovnem postopku

(8) Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

(9) Organ se mora opredeliti do vprašanja, kateri konkretni dokumenti so bili predmet odločanja, in posledično ugotavljati s temi dokumenti povezano dejansko stanje in dokaze. To pomeni, da mora primarno ugotoviti in v odločbi navesti (s številkami in/ali datumi), katere konkretne dokumente je presojal in nato za vsak dokument posebej ugotavljati, ali predstavlja informacijo javnega značaja in o tem odločiti v izreku.

Glede obrazložitve izjem od prostega dostopa in izvedbe delnega dostopa

(10) V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje glede obstoja zahtevanih dokumentov, kot je pojasnjeno že zgoraj, nato pa se glede zahtevane dokumentacije, za posamezne podatke v tej dokumentaciji in ne kar pavšalno glede celotnih dokumentov, opredeliti do naslednjih vprašanj:

• ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ oziroma 45.a členu ZZZ-1 in
• če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.

(11) Pri utemeljitvi izjem od prostega dostopa mora organ v ponovljenem postopku upoštevati 6. točko prvega odstavka 214. člena ZUP, iz katere izhaja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve stranke in celotni ugotovitveni in dokazni postopek. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi, hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. IP poudarja, da šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

(12) Če bo organ ugotovil, da obravnavana dokumentacija vsebuje informacije, ki pomenijo katero izmed izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop. IP poudarja, da morajo biti izjeme od prostega dostopa utemeljene in uporabljene le v tistem delu dokumenta, ki posamično izjemo tudi dejansko vsebuje, saj se organ na obstoj izjeme ne more sklicevati kar s splošno trditvijo, da zahtevani dokument vsebuje izjemo in na tej podlagi prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta zavrniti v celoti. V skladu s 7. členom ZDIJZ mora organ v ponovljenem postopku, če je to mogoče, prosilcu omogočiti vsaj delni dostop do obravnavanih dokumentov, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/2016 in 146/22, v nadaljevanju Uredba) sploh ne bi bilo izvedljivo.

Glede izjeme od prostega dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(13) Če bo organ vztrajal pri odločitvi, da kakšen izmed zahtevanih dokumentov ali njegovih delov predstavlja dokument v postopku izdelave, bo moral konkretno utemeljiti obstoj vseh treh pogojev: dokument mora biti še v postopku izdelave in še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Kriterije, kdaj gre za dokument v postopku izdelave, določa tudi 4. člen Uredbe, ki med drugim pravi, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. IP v tej zvezi poudarja, da se pri navedeni izjemi ne varujejo »postopki v teku«, temveč konkretni dokumenti. Treba je torej ločiti dokument od postopka, saj je predmet varstva pri zatrjevani izjemi zgolj in izključno dokument. Če torej organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, ki je sam po sebi zaključena celota, s podpisom izdelovalca ali odgovorne osebe, potem ni več mogoče govoriti o tem, da gre za dokument v postopku izdelave. Pri tem je povsem irelevantno, ali je oziroma bo takšen dokument v nadaljevanju vključen v kak drug dokument oz. ali predstavlja podlago nadaljnje ukrepanje organa, saj kot rečeno, tega dejstva ni mogoče upoštevati kot argument, da gre za dokument v postopku izdelave.

Glede izjeme po 45.a členu ZZZ-1

(14) Za izpolnjevanje izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki jo določa drugi odstavek 45.a člena ZZZ-1, morata biti kumulativno izpolnjena naslednja pogoja:

1. da gre za dokumente, ki jih je mogoče opredeliti kot dokumente ministrstva za zunanje zadeve, ki so namenjeni izvajanju zunanje politike Republike Slovenije;
2. da bi njihovo razkritje škodovalo mednarodnim odnosom ali interesom Republike Slovenije.

Prvi pogoj je, na podlagi sistematične in namenske razlage zakona treba razlagati upoštevaje prvi, tretji in četrti odstavek 45.a člena ZZZ-1. Iz že zgoraj citiranega prvega odstavka 45.a člena ZZZ-1 izhaja, da je za opredelitev prvega pogoja pomembno, da gre za dokumente, ki so namenjeni izvajanju zunanje politike Republike Slovenije. Nadalje iz tretjega in četrtega odstavka 45.a člena ZZZ-1 izhaja, da z dokumenti, ki so v prvem odstavku sicer poimenovani kot »dokumenti ministrstva za notranje zadeve«, lahko razpolagajo tudi pristojni slovenski in tuji organi ali njihovi funkcionarji, ki izvajajo ali sodelujejo pri izvajanju zunanje politike Republike Slovenije, in ki so te dokumente dolžni tudi varovati, razen če jih te obveznosti razreši predstojnik ministrstva za zunanje zadeve (glej npr. odločbo IP št. 090-106/2023 z dne 8. 5. 2023). Organ mora tako v ponovnem postopku ugotoviti, ali se lahko šteje kot pristojni organ iz tretjega in četrtega odstavka 45. a člena ZZZ-1, ker na področju, na katerega se nanašajo zahtevani dokumenti, izvaja oziroma sodeluje pri izvajanju zunanje politike Republike Slovenije in druge pravno relevantne okoliščine. Prav tako pa je dokazno breme za utemeljevanje drugega pogoja, tj. da bi razkritje zahtevanih dokumentov škodovalo mednarodnim odnosom ali interesom Republike Slovenije, na organu. Kot izhaja iz drugega odstavka 45. a člena ZZZ-1, se dostop do podatkov iz teh dokumentov ne zavrne v vsakem primeru, ampak le, če bi njihovo razkritje škodovalo mednarodnim odnosom ali interesom Republike Slovenije (glej na primer sodbo UPRS št. I U 1080/2018-17 z dne 31. 5. 2023), kar pa mora organ v ponovnem postopku navesti in izkazati.

Sklepno

(15) Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ nepopolno in zmotno ugotovil dejstva in bistveno kršil pravila postopka. IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

(16) V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš, 189/20 – ZFRO in 44/25 – ZDOsk-1B) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca                    

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica informacijske pooblaščenke