prosilec - Višje sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ prosilcu omogočil delni dostop do dokumentov za konkretno sodnico (odločbe o napredovanju in imenovanju) , pri čemer je prekril varovane osebne podatke. V pritožbenem postopku je IP odločitvi organa sledil, razen glede letnice rojstva v odločbi o imenovanju, saj gre za informacijo, ki je v tem dokumentu neposredno povezana s samim izpolnjevanjem pogojev za imenovanje sodnice, to je starost 30 let, kar pomeni, da gre v tem delu za prosto dostopno informacijo javnega značaja v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ.  

ODLOČBA:

Številka: 090-348/2021/4

Datum: 21. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec) z dne 22. 10. 2021, zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. Su 341/2021-8 z dne 20. 9. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožbi prosilca z dne 22. 10. 2021 zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, št. Su 341/2021-8 z dne 20. 9. 2021, se delno ugodil in se izpodbijana odločba v drugi točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo odločbe Sodnega sveta RS, št. Su 14/2018-51 z dne 15. 3. 2018 na način, da bo na dokumentu vidna tudi letnica rojstva sodnice, ki se nahaja na strani št. 3, drugi odstavek, prva vrstica.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Organ je, dne 24. 8. 2021, od Sodnega sveta RS v pristojno reševanje prejel odstopljeno zahtevo prosilca z dne 16. 8. 2021, v delu, ki se nanaša na posredovanje podatkov/potrdil, vezanih na …., …. in …., vse sodnice na Višjem sodišču v Ljubljani, in sicer:

1. pogodbo o zaposlitvi, skupaj z napredovanji;
2. opis dela in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji iz Akta o sistemizaciji;
3. potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika;
4. diplomo o zaključeni (pravni) izobrazbi;
5. potrdilo o opravljenem pravniške državnem izpitu (PDI);
6. potrdilo o strokovnem izpopolnjevanju s področja izvršbe;
7. potrdilo o opravljenem izpitu iz sodnega reda;
8. sorodstvene povezave navedenih sodnikov na sodiščih v Ljubljani in Novem mestu, s sodniki in odvetniki.

Z dopisom št. Su 341/2021-2 z dne 15. 9. 2021 je organ vse tri sodnice seznanil z zahtevo prosilca in jih pozval k opredelitvi, ali nasprotujejo posredovanju ustrezno anonimiziranih dokumentov prosilcu ter iz katerih razlogov.

Vse tri sodnice so se v predpisanem roku odzvale na poziv organa in posredovanju ustrezno anonimiziranih dokumentov niso oporekale.

Organ je o zahtevi prosilca nato odločil z odločbo št. Su 341/2021-8 z dne 20. 9. 2021, s katero je zahtevi delno ugodil in prosilcu posredoval dokumente iz 1. točke zahteve, in sicer:

1. Za sodnico ….:

• odločba Sodnega sveta RS, št. 14/2018-51 z dne 15. 3. 2018, pri čemer se skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v obrazložitvi odločbe prekrijejo podatki iz 28. člena ZSS ter datum rojstva.

2. Za sodnico ….:

• odločba Sodnega sveta RS, št. 2/07-333 z dne 31. 5. 2007, pri čemer se skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v obrazložitvi odločbe prekrijejo podatki iz 28. člena ZSS;
• odločba Višjega sodišča v Ljubljani, št. Su 56-1385/07-6 z dne 24. 8. 2010, brez omejitev;
• odločba Sodnega sveta RS, št. 2/15-258 z dne 3. 12. 2015, pri čemer se skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v obrazložitvi odločbe prekrijejo podatki iz 28. člena ZSS ter datum rojstva;
• odločba Višjega sodišča v Ljubljani, št. Su 217/2015 z dne 18.12.2015, brez omejitev.

3. Za sodnico ….:

• odločba Sodnega sveta RS, št. 2/95-49 z dne 18. 5. 1995, brez omejitev;
• odločba Sodnega sveta RS, št. 2/98-409 z dne 28. 5. 1998, brez omejitev;
• odločba Sodnega sveta RS, št. 2/01-133 z dne 7. 2001, pri čemer se skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v obrazložitvi odločbe prekrijejo podatki iz 28. člena ZSS.

Zahtevo prosilca iz 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točke je organ zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je vpogledal v osebne spise vseh treh sodnic ter ugotovil, da se v njih ne nahajajo dokumenti iz 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točke zahteve prosilca. Glede zahteve prosilca iz 1. točke je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe uvodoma pojasnil, da sodniki niso v pogodbenem razmerju, pač pa so v službenem razmerju z RS (2. odstavek 1. člena ZSS[1]), zato podlago za opravljanje sodniške funkcije predstavlja ustrezna odločba o imenovanju na sodniško mesto in ne pogodba o zaposlitvi. Vse tri sodnice so bile imenovane na sodniško mesto višjih sodnic na Višjem sodišču v Ljubljani z odločbo Sodnega sveta RS, napredovanja pa so bila realizirana z odločbo pristojnega organa iz 24. člena ZSS (Sodni svet RS ali predsednik sodišča). Zahtevane odločbe se nahajajo v osebnih spisih sodnic in posledično organ z njimi razpolaga. Po vsebinskem pregledu odločb je organ ugotovil, da slednje vsebujejo vrsto osebnih podatkov (datum rojstva, podatki o obsegu opravljenega dela sodnika, podatki o delovnih izkušnjah v zasebnem sektorju, podatki o ocenjevanju kriterijev iz 28. člena ZSS). Glede na definicijo osebnega podatka ter ob dejstvu, da je posameznik jasno določen z imenom in priimkom, podatek o letnici rojstva sodnika nedvomno predstavlja osebni podatek. Letnica rojstva zato po oceni organa ne predstavlja podatka, ki bi bil v neposredni povezavi z opravljanjem javne funkcije, saj gre za osebni podatek, ki sodi v zasebno sfero posameznika, zato je potrebno zahtevo prosilca v takšnem primeru, na podlagi 3. alineje 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrniti. Nadalje zahtevane odločbe vsebujejo tudi podatek o delovnih izkušnjah, ki so jih sodnice pridobile v zasebnem sektorju. Po določbi 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ so javni le tisti podatki, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, med te pa delovne izkušnje, ki jih je funkcionar pridobil v zasebnem sektorju, ni mogoče šteti. Po oceni organa je tako te podatke potrebno na zahtevanih dokumentih zakriti. Odločbe vseh treh sodnic nadalje vsebujejo podatke o uspešnosti opravljanja sodniške službe iz 28. člena ZSS oz. podatke o učinkovitosti sodnikovega dela ter so v obrazložitvah odločb povzeti iz njihovih ocen sodniške službe. V praksi dostopa do informacij javnega značaja se je že izoblikovalo stališče glede zaupnosti in občutljivosti podatkov, ki jih vsebuje ocena sodniške službe (odločba IP št. 090-57/2015 in št. 090-164/2013/8). Zaključek je, da podatki iz ocene sodniške službe niso javni (obrazložitev), pač pa je javen le izrek ocene. V tem smislu organ opozarja na občutljivost ocen sodniške službe. Na to napotuje določba 36. člena ZSS, ki določa, da se ocena sodniške službe pošlje upravičenim prejemnikom pisno in zaupno. Organ nadalje izpostavlja tudi določbo 73. člena ZSS, po kateri se podatki iz centralne kadrovske evidence, ki vsebujejo osebne podatke, oceno sodniške službe in podatke o učinkovitosti sodnikovega dela ter disciplinske sklepe, pošiljajo in vročajo v zapečateni pisemski ovojnici z oznako "zaupno". Določba 78. člena ZS[2] pa določa, da so podatki iz centralne kadrovske evidence za sodnike zaupni, razen podatki o službenem razmerju za sodnika (datum nastopa sodniške službe oz. odločba o izvolitvi in imenovanju sodnika, sodniško mesto) in evidenca napredovanj, priznanj, nagrad, dodelitev in razporeditev. Kot zaupni podatki so na podlagi 9. točke 3. odstavka 78. člena ZS uvrščajo tudi ocena sodniške službe in podatki o učinkovitosti sodnikovega dela. ZSS in ZS torej ocenam sodniške službe ter drugim podatkom, na podlagi katerih se ocenjuje učinkovitost sodnikovega dela, z opredelitvijo tajnosti oz. zaupnosti dajeta poseben poudarek ter posledično vsem deležnikom, ki so udeleženi v postopek izdelave ocene sodniške službe tudi skrb, da se z njihovo vsebino ne seznanijo nepooblaščene osebe. Glede na navedeno organ ocenjuje, da je imel zakonodajalec s takšno določbo namen varovati določene osebne podatke v obliki ocene sodniške službe (oz. druge podatke o učinkovitosti sodnikovega dela) in na ta način preprečiti vsesplošen dostop do njih ter njihovo zlorabo. Ocena sodniške službe se izdela na podlagi podatkov osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 28. člena ZSS. S tem, ko je zakonodajalec v ZSS oceno sodniške službe oz. podatke v njej označil kot tajne, je jasno določil namen, ki je v tem, da je s temi podatki potrebno ravnati s povečano skrbnostjo v smislu njihove hrambe, načina posredovanja, možnosti vpogleda in upravljanja z njimi. To se v ZSS kaže v tem, da so jasno in natančno določne osebe, katerim se vsebina ocene lahko razkrije, saj se ta po ZSS lahko posreduje (pisno in zaupno) le ocenjevanemu sodniku in predsedniku sodišča, na katerem sodnik opravlja sodniško službo, oceno za sodnika, ki je predsednik sodišča, predsedniku sodišča neposredno višje stopnje, za sodnika, ki je dodeljen po 71. členu tega zakona, pa predstojniku organa. ZS torej ocenam sodniške službe z opredelitvijo zaupnosti daje poseben poudarek ter posledično vsem deležnikom, ki so udeleženi v postopek izdelave ocene, tudi skrb, da se z njihovo vsebino ne seznanijo nepooblaščene osebe. S tem, ko je zakonodajalec v ZS ocene oz. podatke v njih označil kot zaupne, je jasno določil namen, da je s temi podatki potrebno ravnati s povečano skrbnostjo v smislu njihove hrambe, načina posredovanja, možnosti vpogleda in upravljanja z njimi. Ocena sodniške službe je nadalje tudi del osebnega spisa sodnika, ZSS pa v 6. odstavku 31. člena določa, da v podatke iz osebnega spisa lahko vpogledajo le predsednik sodišča, predsednik sodišča višje stopnje, personalni svet, sodni svet, disciplinski tožilec in disciplinsko sodišče prve in druge stopnje zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu in zakonu, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč ter sodnik sam. Po oceni organa je na tej podlagi jasen namen zakonodajalca, ki je dal varovanju takšnih podatkov posebno težo, saj je z opredelitvijo zaupnosti močno zožil krog tistih, ki se s temi podatki, ki so v konkretnem primeru zapisani v oceni, lahko seznanijo. Ob upoštevanju navedenega je organ zaključil, da so podatki iz ocene sodniške službe oz. podatki, ki so v drugih (sodno upravnih) odločbah povzeti iz veljavnih ocen, varovani osebni podatki. Poleg zgoraj navedenih razlogov pa je potrebno presojati tudi vsebino podatkov iz ocene sodniške službe, o čemer je stališče v eni od svojih odločb zavzel tudi IP (odločba št. 090-164/2013/2). Ocena sodniške službe je sestavljena iz izreka - odločitve in iz obrazložitve ocene, ki zajema nabor različnih osebnih podatkov sodnikov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti (ne)izpolnjevanje pogojev iz 28. člena ZSS ter pravnega pouka. Obrazložitev mora vsebovati presojo kriterijev iz 28. člena ZSS, ki kažejo uspešnost sodnikovega dela, in sicer na podlagi presoje kriterijev delovnih sposobnosti in strokovnega znanja, osebnostnih lastnosti, socialnih veščin, sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mest. Vsak od navedenih kriterijev vsebuje podrobno opredelitev tistih meril, na podlagi katerih personalni svet sprejme vsebinsko oceno o delu sodnika ter oceno o njihovem izpolnjevanju. To pomeni, da je vsak kriterij potrebno vsebinsko napolniti z obrazložitvijo. Takšna obrazložitev glede na vsebino kriterijev nujno kaže tudi na osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti sodnika ter njegove značajske lastnosti in navade, katere pa po oceni organa ob upoštevanju načela sorazmernosti ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi bile neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije. Tako je IP v citirani odločbi zavzel stališče, da je potrebno pri presoji, kako daleč v zasebnost javnega uslužbenca ali funkcionarja lahko poseže zakonska določba (3. odstavek 6. člena ZDIJZ), v povezavi z opravljanjem javne funkcije vendarle izhajati tudi iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. Gre namreč za zakonsko besedilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je potrebno njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer. Zgolj zato, ker nekdo opravlja javno funkcijo, še ne pomeni, da nima pravice do zasebnosti. Zato je treba, kljub določbi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo. Obrazložitev ocene sodniške službe je namenjena izključno ocenjevani osebi, da je na njeni podlagi seznanjena, ali delo opravlja kvalitetno oz. da izve, kakšne so njene pomanjkljivosti ter da s tem v zvezi uveljavlja svoje pravice pravnega varstva. Ugotovitve, ki jih pristojni personalni svet sprejme v obrazložitvi, pa rezultirajo v sami odločitvi, ki je lahko takšna, da sodnik ne ustreza sodniški službi, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, da izpolnjuje pogoje za napredovanje, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje ter da izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje. Ocena pa je tudi podlaga za izvedbo napredovanja, tudi na višje sodniško mesto (kar je tudi primer sodnic, katerih dokumente prosilec zahteva). V primeru, da se navedeni podatki ali ocena izpolnjevanja kriterijev iz 28. člena ZSS pojavijo v dragih dokumentih, je zato po oceni organa te potrebno smiselno varovati iz razlogov, ki so bili predhodno navedeni. Razlogi, zaradi katerih prosilcem po ZDIJZ ni mogoče posredovati celotne ocene sodniške službe, hkrati predstavljajo tudi podlago, zaradi katerih prosilcu ni mogoče posredovati zahtevanih odločb v celoti.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 24. 10. 2021 vložil pritožbo, v kateri IP predlaga sledeče:

• izpodbijana odločba naj se v celoti razveljavi, z vsemi stroškovnimi posledicami,
• mnenja o pritožbi na izpodbijano odločbo ne more, zaradi neetičnih stališč, podati g. Grden Janez,
• razveljavi se nasilna določba izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ,
• razveljavi se nasilna odločitev, da v predmetnem postopku niso nastali posebni stroški,
• prosilcu se priznajo vsi stroški tega postopka v 8 dneh od pravnomočnosti.

Dodatno prosilec navaja, da g. Grden Janez ni izkazal, da je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja.

IP je dne 8. 11. 2021 prejel dopis organa št. Su 341/2021-12 z dne 4. 11. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo v pristojno reševanje.

Dne 19. 11. 2021 je organ IP, po elektronski pošti, posredoval še popise osebnih spisov vseh treh sodnic.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Izjema varstva osebnih podatkov (3. odstavek 1. točke 6. člena ZDIJZ)

Ker je organ prosilcu omogočil delni dostop do dokumentov iz 1. točke zahteve, pri tem pa se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov (3. odstavek 1. točke 6. člena ZDIJZ), čemur prosilec v pritožbi oporeka, je IP v pritožbenem postopku uvodoma ugotavljal, ali se je organ upravičeno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov in pravilno uporabil t.i. institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ).

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ pa sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Uvodoma IP pojasnjuje, da so sodniki kot javni funkcionarji sicer podvrženi širši transparentnosti, vendar pa to ne pomeni, da nimajo pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. O informacijah javnega značaja, ki se nanašajo na posameznega sodnika, je torej mogoče govoriti le v delu, ki ustreza opredelitvi, da gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, skladno s 1. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v preostalem delu pa je treba dostop zavrniti.

IP je vpogledal v dokumente, ki so predmet presoje oz. do katerih je organ prosilcu omogočil delni dostop in ugotovil, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

• Podatki iz 28[3]. člena ZSS

Po oceni IP je organ na dokumentih oz. odločbah št. Su 14/2018-51 z dne 15. 3. 2018,  št. 2/07-333 z dne 31. 5. 2007, št. 2/15-258 z dne 3. 12. 2015 in št. 2/01-133 z dne 12. 7 2001 pravilno prekril podatke iz 28. člena ZSS, vselej pa omogočil dostop do izreka odločbe. Organ je svojo odločitev v izpodbijani določbi podrobno pojasnil oz. obrazložil, zato se IP, v izogib ponavljanju, nanjo v celoti sklicuje.

Kot je pojasnil že organ in kar z vpogledom v dokumente ugotavlja tudi IP, gre pri prekritih informacijah za takšne vrste osebnih podatkov, ki izkazujejo osebne okoliščine posameznika, kot so osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti, značajske lastnosti in navade sodnice, ipd., katere tudi po oceni IP v skladu z načelom sorazmernosti (1. in 3. odstavek 15. člena Ustave RS in Splošne uredbe) ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi bile neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije, v skladu s 1. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je organ pravilno odločil, da se dostop do delov dokumentov, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, zavrne. Takšna je tudi praksa IP^[4], iz katere izhaja, da osebne lastnosti javnih uslužbencev ali javnih funkcionarjev ne sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. Z vidika transparentnosti dela sodnice namreč niso relevantne njene osebne okoliščine oz. lastnosti, ki sodijo v njeno zasebno sfero, temveč so ključne ugotovitve, ki so izražene v izreku zahtevanih odločb, do katerih pa je organ prosilcu omogočil dostop.

• Podatek o datumu rojstva sodnika

Na dokumentu oz. odločbi št. 2/15-258 z dne 3. 12 2015 in odločbi št. Su 14/2018-51 z dne 15. 3. 2018 je organ med drugim prekril tudi dan, mesec in letnico rojstva sodnice, pri čemer IP uvodoma pojasnjuje, da gre pri datumu in letnici rojstva sodnika nedvomno za osebni podatek, upoštevaje zgoraj navedene določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Varovanih osebnih podatkov zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, ki jo določa 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, v postopku po ZDIJZ ni dovoljeno posredovati, razen v primeru, če za to obstaja ustrezna pravna podlaga.

• Odločba o napredovanju sodnice, št. 2/15-258 z dne 3. 12 2015

Organ je ravnal pravilno, ko je na dokumentu oz. odločbi št. 2/15-258 z dne 3. 12 2015 prekril tudi dan, mesec in letnico rojstva sodnice. V konkretnem primeru gre namreč za dokument, ki je vezan na napredovanje sodnice, pri čemer pogoj za napredovanje sodnika v položaju in plačnem razredu ne predstavlja dan, mesec ter leto rojstva in posledično ne gre za podatek, ki je povezan z opravljanjem javne funkcije, skladno s 1. alinejo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ampak za podatek, ki po določbah Splošne uredbe o varstvu podatkov sodi med t.i. varovane osebne podatke posameznika. Navedeno pomeni, da datum rojstva sodnika (dan, mesec in leto), v povezavi z njegovim napredovanjem v položaju in plačnem razredu, predstavlja varovan osebni podatek in kot tak torej ni prosto dostopen javnosti.

• Odločba o imenovanju sodnice na sodniško mesto, št. Su 14/2018-51 z dne 15. 3. 2018

Organ je ravnal pravilno, ko je na dokumentu oz. odločbi o imenovanju sodnice na sodniško mesto, št. Su 14/2018-51 z dne 15. 3. 2018, prekril tudi dan in mesec rojstva sodnice, saj za razkritje tega podatka ni najti pravne podlage, kar pa ne moremo reči za samo letnico rojstva, ki jo je organ na omenjenem dokumentu prav tako prekril. V konkretnem primeru je IP namreč ugotovil, da pravno podlago za posredovanje letnice rojstva sodnika predstavlja 1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na izjeme od prostega dostopa do informacij dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Letnica rojstva izbranega sodnika pa je nedvomno podatek, povezan z opravljanjem javne funkcije. ZSS v 1. odstavku 8. člena namreč določa pogoje za izvolitev na sodniško mesto, med katerimi je v 3. točki naveden tudi minimalni starostni pogoj sodnika (30 let). Glede na jasno določen zakonski pogoj za opravljanje javne funkcije, IP ugotavlja, da je podatek o izpolnjevanju tega pogoja neposredno povezan z opravljanjem javne funkcije. Javnost namreč ne more izvedeti, ali je javni funkcionar ob imenovanju izpolnjeval zakonsko določene pogoje za opravljanje javne funkcije, če ni na voljo podatek, ki izkazuje izpolnjevanje zakonskih pogojev. V konkretnem primeru je ta podatek letnica rojstva izbranega sodnika. Sodnik, na katerega se nanaša zahtevani dokument, torej dokument oz. odločba o imenovanju na dotično sodniško mesto, je bil v sodniško funkcijo s trajnim mandatom imenovan po določbah ZSS, kar pomeni, da je tudi zanj ob imenovanju veljal minimalni starostni pogoj 30 let.

IP v tem delu torej ni sledil obrazložitvi organa, da se na podatek o letnici rojstva sodnika, ki zaseda ali je zasedal sodniško funkcijo, nanaša doktrina upravičene zasebnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju ali oseba, ki opravlja javno funkcijo ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Ob tem velja opozoriti, da iz prakse Upravnega sodišča RS glede podatkov, ki izkazujejo izpolnjevanje zakonskih pogojev za opravljanje delovnega razmerja javnega uslužbenca ali javne funkcije, izhaja jasno stališče, da gre za absolutno javne podatke.

• Podatek o delovnih izkušnjah sodnika v zasebnem sektorju

Organ je ravnal pravilno, ko je na dokumentu oz. odločbi št. 2/07-333 z dne 31. 5. 2007 in odločbi št. 2/01-133 z dne 12. 7. 2001 prekril tudi podatke o delovnih izkušnjah, ki sta jih dotični sodnici pridobili v zasebnem sektorju, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. Kot je že organ pravilno navedel v izpodbijani odločbi, gre v tem delu nedvomno za delovne izkušnje, ki jih je posameznik pridobil v zasebnem sektorju, kar pomeni, da ti podatki niso v povezavi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ) in posledično predstavljajo t.i. osebne podatke posameznika.

Kriterij materializirane oblike

V okviru tega pritožbenega postopka je organ IP posredoval popise osebnih spisov vseh treh, v zahtevi imenovanih sodnic, pri pregledu katerih je IP ugotovil, da ti ne vsebujejo dokumentov/potrdil iz 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točke zahteve prosilca in posledično organ z njimi resnično ne razpolaga.

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Oprijemljivih dejstev, ki bi narekovala drugačno dejansko stanje, ni navedel niti prosilec.

V konkretnem primeru tako ni izpolnjen »kriterij materializirane oblike«, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ.

Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka

Nazadnje je IP presojal prosilčevo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je IP ugotovil, da je zahteva prosilca za povrnitev stroškov neutemeljena in je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da g. Grden Janez ni izkazal, da je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja, IP pojasnjuje, da je z vpogledom v katalog informacij javnega značaja, ki je objavljen na spletni strani organa (https://www.sodisce.si/mma_bin.php?id=20200122081734), ugotovil, da g. Grden Janez odgovorna oseba po ZDIJZ in kot taka tudi pristojna za vodenje oz. odločanje o zahtevah, vloženih na podlagi določb ZDIJZ, posledično tudi o zahtevi prosilca z dne 16. 8. 2021.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Zakon o sodniški službi (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17 – ZSSve in 36/19 – ZDT-1C)

[2] Zakon o sodiščih (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1, 104/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE)

[3] 28. člen ZSS: Pri izbiri kandidatov za sodniško mesto in odločanju o napredovanju se upoštevajo naslednji kriteriji:

- delovne sposobnosti in strokovno znanje, pri čemer se upoštevajo zlasti sposobnost pisnega in ustnega izražanja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sposobnost strukturiranega dela ter obseg strokovnega znanja s področja dela sodnika, osebnostne lastnosti, pri čemer se upoštevajo zlasti odgovornost, zanesljivost in preudarnost, socialne veščine, pri čemer se upoštevajo zlasti komunikacijske spretnosti in spretnosti obvladovanja konfliktnih situacij, sposobnosti opravljanja nalog vodstvenega mesta, če je sodnik imenovan na tako mesto, pri čemer se upoštevajo zlasti rezultati dela na področju, ki je sodniku zaupano. Kriteriji in postopek za izbiro kandidatov in kriteriji za napredovanje so podrobneje določeni v merilih za izbiro kandidatov na sodniško mesto oz. v merilih za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe.

[4] Npr. odločbe IP št.: 090-154/2010, 090-216/2011, 090-117/2017 in 090-202/2018/4