dekorativna slika

prosilec - Višje sodišče v Ljubljani

+ -
Datum: 18.11.2022
Številka: 090-307/2022
Kategorije: Ali dokument obstaja

POVZETEK:

Predmet pritožbenega postopka je bilo vprašanje, ali organ resnično ne razpolaga s popisom ali evidenco, iz katere izhajajo podatki, kolikokrat je v zadnjih petih letih (tj. od 26. 9. 2017 do 26. 9. 2022) organ odločil o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje v kazenskih zadevah, kolikokrat je organ v prej navedenih zadevah odločil s sodbo ter kolikokrat je senat organa to sodbo razglasil na seji oz. ali teh podatkov resnično ni mogoče priklicati iz informacijskega sistema organa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga, prav tako pa teh ni moč priklicati iz informacijskega sistema, zato je IP pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

 


Številka: 090-307/2022/7
Datum: 18. 11. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 24. 10. 2022, zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. Su 366/2022-2 z dne 6. 10. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo


O D L O Č B O


1.    Pritožba prosilca z dne 24. 10. 2022 zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, št. Su 366/2022-2 z dne 6. 10. 2022, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 26. 9. 2022 na organ naslovil zahtevo za posredovanje sledečih informacij javnega značaja:
1.    Kolikokrat je v zadnjih petih letih (tj. od 26. 9. 2017 do 26. 9. 2022) organ odločil o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje v kazenskih zadevah;
2.    Kolikokrat je organ v zadevah, navedenih pod prejšnjo točko, odločil s sodbo;
3.    Kolikokrat je senat organa v zadevah pod prejšnjo točko (t.j. v zadevah, ko je o pritožbi odločil s sodbo), to sodbo razglasil na seji.
Zahtevane informacije želi prosilec pridobiti na način popisa ali fotokopije evidence, ki vsebuje zahtevane informacije.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. Su 366/2022-2 z dne 6. 10. 2022, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, ker z zahtevanimi podatki ne razpolaga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je prosilec zahteval podatke, ki so statistične narave. Ti se na sodiščih obdelujejo v informatiziranih vpisnikih, ki vsebujejo vrsto podatkov o zadevah, v katerih sodišča odločajo. Sodišča torej zaradi vodenja evidenc zadev, ki jih obravnavajo, na predpisanih obrazcih vodijo vpisnike in pomožne knjige, ki so določene s Sodnim redom oz. vpisnike vodijo s podporo računalnika (tako imenovani specializirani informacijski sistemi za spremljanje sodnih postopkov ter za vodenje evidence zadev). Za področje vodenja evidence kazenskih zadev se pri organu vodijo vpisnik Kp za vodenje seznama zadev zoper polnoletne in mladoletne obdolžence, informacijski sistem iK pa je elektronsko voden vpisnik za spremljanje kazenskih postopkov. V iK vpisniku se beležijo osnovni parametri o vsaki kazenski zadevi, ki se obravnava pred organom, prav tako se v iK sistemu beležijo določeni procesni dogodki. Podatki iz iK- sistema so tudi edini uradni vir podatkov za vsa statistična in analitična poročila s tega področja. Sistem iK v tej posledici ni samo vpisnik, temveč gre za kompleksno orodje z mnogimi funkcionalnostmi in je namenjen vsem delavcem sodišč (uporabnikom), ki so udeleženi v poslovnem procesu kazenskega postopka (vpisničarji, zapisnikarji, strokovni sodelavci in sodniki ter sodna uprava). Razen tega, da se v posameznih vpisnikih evidentirajo aktivnosti na zadevi (procesni dogodki), pa sistem omogoča tudi zbiranje določenih statističnih podatkov. iK je elektronsko vodeni vpisnik, v katerega višja sodišča vpisujejo kazenske zadeve. Vpisnik omogoča iskanje zadev po opravilnih številkah zadev, po strankah ter po vrsti drugih kriterijev, npr. po dodeljenem osebju na zadevi, po členu iz KZ, po načinu rešitve zadeve, ter po še nekaterih drugih kriterijih, vendar pa je organ po preverjanju iskalnih kriterijev v iK vpisniku ugotovil, da iskalni nabor ne omogoča iskanje zadev po kriterijih, ki jih je v svoji zahtevi določil prosilec. Iskalni kriteriji, ki so vgrajeni v elektronsko vodeni vpisnik, torej ne omogočajo pridobiti izpisa tistih zadev, iz katerih bi bilo mogoče pridobiti informacijo o številu zadev, v katerih je organ odločal o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje. Statistika iz iK vpisnika sicer omogoča pridobiti izpis o načinu rešitve zadev. Izpis iz vpisnika najprej vsebuje informacijo, v katerih zadevah je organ zadevo sodišča prve stopnje potrdilo, razveljavilo ali spremenilo. Nadalje je iz izpisa mogoče tudi ugotoviti število zadev, v katerih je bil sklep sodišča prve stopnje razveljavljen ali spremenjen, vendar pa so podatki o številu zadev, v katerih je bil sklep sodišča prve stopnje potrjen, skriti v splošnih podatkih o številu zadev, v katerih je bila sodna odločba (sodba in sklep) sodišča prve stopnje potrjena, zato ločenega podatka o številu pritožb le zoper sodbo sodišča prve stopnje ni mogoče pridobiti. Iz povsem enakih razlogov organ tudi ne razpolaga s podatkom, v koliko zadevah je organ odločil izključno s sodbo, saj informacijski sistem tega podatka ločeno ne prikazuje in je skrit v splošnih podatkih o načinu rešitve zadeve (priloga - statistični podatki o načinu rešitve zadev v obdobju od 26. 9. 2017 do 26. 9. 2022). Organ je nadalje tudi preveril, ali se v informatiziranem iK vpisniku beležijo podatki o zadevah, v katerih je bila sodba razglašena na seji. Organ je ugotovil, da teh podatkov vpisničar ne evidentira, saj elektronsko vodeni vpisnik tega ne zahteva oz. omogoča in zato v evidenci rešenih zadev teh podatkov ni, posledično pa v elektronskem vpisniku iskanje po navedenem iskalnem kriteriju ni možno. Evidenca oz. seznam zadev, ki jo zahteva prosilec, torej pri organu ne obstaja. Da bi organ zadostil zahtevi prosilca, bi bilo potrebno storiti dvoje. Prva rešitev bi bila, da bi se obstoječi elektronsko vodeni vpisnik ustrezno nadgradil. Ker je za informacijsko podporo na sodiščih pristojen Center za informatiko na Vrhovnem sodišču RS, pa organ niti ni pristojen za sprejem takšne odločitve. Drugi možni pristop bi bil ročni vsebinski pregled vseh rešenih zadev v zahtevanem časovnem obdobju, s čimer bi nastal (nov) seznam tistih zadev, ki ustrezajo zahtevi prosilca. Organ poudarja, da zavezanci po ZDIJZ niso dolžni ustvariti novega dokumenta, nove zbirke podatkov ali v ta namen zbirati informacij in na tej podlagi ustvarjati novega dokumenta ali nove zbirke podatkov, opravljati raziskav ali opraviti analizo podatkov, da bi na ta način zadostili zahtevi prosilca. Postopek dostopa do informacij javnega značaja po oceni organa ne more biti namenjen ustvarjanju novih zbirk podatkov, novih evidenc podatkov ali ugotovitvi, da bi določene informacije ali zbirke podatkov morale obstajati. Ob odsotnosti ustreznih iskalnih kriterijev v elektronsko vodenem vpisniku, ki bi v množici rešenih zadev omogočal pridobiti seznam zadev, ki jih zahteva prosilec, pa bi kljub dejstvu, da je organ za tovrstne zadeve pristojno in da obstaja možnost, da bi z ročnim pregledom vseh zadev takšno zbirko podatkov lahko ustvaril, iskanje po sodnih spisih predstavljalo ustvarjanje nove zbirke podatkov (seznama zadev), kar pa organ, kot zavezanec po ZDIJZ, ni dolžan storiti. Na ta način bi organ namreč ustvaril novo zbirko podatkov, s katero v času vložitve zahteve prosilca še ni razpolagal oz. te drugače kot s pregledom spisov niti ni mogoče ustvariti. Ker torej organ z zahtevano zbirko podatkov ne razpolaga oz. te ni mogoče ustvariti v okviru kriterijev iskanja, ki so vgrajeni v elektronsko vodeni iK vpisnik, je potrebno zahtevo prosilca zavrniti. 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 24. 10. 2022 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Prosilec navaja, da so navedbe organa povsem neutemeljene, saj je pridobitev zahtevanih informacij za prosilca ključnega pomena, da lahko učinkovito zastopa svojo stranko v postopku pred organom, kot tudi pred Vrhovnim sodiščem RS. Dokaz, da prosilec resnično zastopa to osebo in ima s tem pravni interes za pridobitev zahtevanih informacij, izhaja iz pritožbi priloženega zapisnika o pritožbeni seji, opr. št. X Kp 45162/2011 z dne 22. 9. 2022. V tej kazenski zadevi je namreč organ po oceni zagovornika odstopil od svoje ustaljene prakse, ko sodbe praviloma ne razglasi na seji. Obramba obdolženega je (preko njegovega drugega zagovornika) organ na to opozorila v zahtevi za izločitev članov senata. Člani senata so sicer očitek obrambe glede odstopa od ustaljene sodne prakse označili za popolnoma pavšalen oz. povsem neobrazložen, zaradi česar se o njem sploh niso mogli dodatno izjaviti. Slednje je razvidno iz pritožbi priložene izjave senata organa, opr. št. X Kp 45162/2011 z dne 19.9.2022. Prosilec izpostavlja dejstvo, da brez posredovanih zahtevanih informacij sam nima nikakršne možnosti senatu organa dokazati nasprotno, tj. da je senat na dotičnem primeru resnično povsem odstopil od ustaljene sodne prakse (ki sicer ni javno objavljena). S takšno obrazložitvijo je senat organa prosilcu posledično (oz. poleg njemu tudi njegovi zastopani stranki) popolnoma onemogočil učinkovito izvrševanje ustavno zagotovljene pravice do izjave v postopku, do pravnega sredstva ter do sodnega varstva. Obdolžencu in njegovim zagovornikom sta bila torej popolnoma onemogočena preizkus in demantiranje navedb senata organa. Z vidika učinkovitega in kakovostnega zastopanja prosilčeve stranke je tako nujno potrebno, da prosilec pridobi zahtevane informacije. Prosilec sicer organ popolnoma razume, da vpogled v elektronsko vodene evidence ne omogoča pridobitve zahtevanih informacij, vendar pa izpostavlja, da obstajajo tudi drugi načini, preko katerih bi se lahko prosilec seznanil z zahtevanimi informacijami. Prosilec pri tem tudi izpostavlja, da neobstoj elektronske evidence ne more in ne sme onemogočiti prosilcu dostop do informacij, ki jih potrebuje za pripravo kvalitetne obrambe in ki bi morala biti prosilcem dostopna. Glede na vse zgoraj navedeno prosilec tako IP poziva, da organu naloži, da opravi potrebno analizo in prosilcu odgovori na postavljena vprašanja. V kolikor bo IP presodil, da bi vzpostavitev zbirke informacij, ki bi omogočile odgovor na zastavljena vprašanja, predstavljala nesorazmerno obremenitev za organ, pa prosilec podredno in iz procesne previdnosti IP predlaga, da prosilcu (in s strani njega pooblaščenim osebam) omogoči dostop do anonimiziranih zapisnikov sej kazenskega oddelka organa, na katerih se je odločalo o pritožbah zoper sodbe sodišč prve stopnje in na podlagi katerih bi bilo mogoče priti do zahtevanih informacij. Z namenom zagotovitve ustavno varovanih pravic, kot je pravica do pravnega sredstva, izjave v postopku, pravice do sodnega varstva, pa tudi z vidika izvrševanja kontrolne funkcije javnosti do sodstva, je tako nujno potrebno, da IP omogoči prosilcu dostop do zahtevanih podatkov.

IP je dne 3. 11. 2022 prejel dopis organa št. Su 366/2022-5 z dne 27. 10. 2022, s katerim mu je ta odstopil pritožbo v pristojno reševanje.

Z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja je IP pri organu, dne 15. 11. 2022, opravil t.i. ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. Na ogledu in camera je IP ugotovil, da iK-sistem omogoča zgolj iskanje po parametrih/šifrantih, ki so že vnaprej določeni, pri čemer noben od parametrov/šifrantov ne ustreza kriterijem iz zahteve prosilca. Vpisničar v sistem vpisuje oz. vnaša le tiste podatke, ki jih od njega zahteva sistem – med njimi ni podatkov, na katere se nanaša zahteva prosilca (npr. sodba razglašena na seji, odločanje o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, ipd.). Sistem prav tako ne omogoča iskanja po različnih, prosto izbranih ključnih besedah. IP je na ogledu in camera pridobil zaslonsko sliko iK-sistema in izpis šifrantov vpisnika, po katerih je možno iskanje oz. filtriranje zadev.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015 in sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015.
Navedeno pomeni, da se je potrebno držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga s podatki/informacijami, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 26. 9. 2022.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga s popisom ali evidenco, iz katere izhajajo podatki, kolikokrat je v zadnjih petih letih (tj. od 26. 9. 2017 do 26. 9. 2022) organ odločil o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje v kazenskih zadevah, kolikokrat je organ v prej navedenih zadevah odločil s sodbo ter kolikokrat je senat organa to sodbo razglasil na seji.

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga s popisom ali evidenco, ki bi vsebovala podatke, kot jih zahteva prosilec. Kot je organ podrobno pojasnil že v izpodbijani odločbi in kot je IP ugotovil tudi na t.i. ogledu in camera informacijski sistem iK (elektronsko voden vpisnik za spremljanje kazenskih postopkov) ne omogoča iskanja oz. filtriranja zadev po kriterijih, kot jih zahteva prosilec. Iskanje po iK-sistemu je mogoče le z vnaprej določenimi parametri/šifranti, pri čemer je IP ugotovil, da noben od parametrov oz. šifrantov ne ustreza kriterijem prosilca. Organ bi moral, da bi zadostil pogojem oz. kriterijem iz zahteve prosilca, odpreti vse rešene zadeve v zahtevanem časovnem obdobju (ne glede na to, ali se te nahajajo v fizični ali elektronski obliki), pregledati in analizirati njihovo vsebino in iz tega vsebinsko zaključiti, ali ustrezajo zahtevi prosilca, česar pa v okviru obveznosti po ZDIJZ, kot je to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi, ni dolžan storiti. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna analiza oz. vsebinska presoja dokumentov, kot je to tudi v konkretnem primeru, po presoji IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta.

Pri tem IP pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo oz. podatke, s katerimi ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa (v tem primeru velja, da jih organ lahko relativno hitro in enostavno prikliče iz sistema). Sicer pa se dolžnost posredovanja informacij nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno IP nima pravne podlage, da bi odločal o nujnosti oz. obveznosti organa, da ustvari in vodi novo evidenco oz. zbirko dokumentov/podatkov, ki ustrezajo kriterijem prosilca. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse upravnega sodišča (sodba II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). V predmetni sodbi je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu - sodišču ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi spise, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v zadevi zahteval prosilec, hkrati pa tudi ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Iskanje in odbiranje dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, bi torej predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ ni dolžan storiti. 

Ob tem IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere dokumente/podatke organ ima, temveč, ali je dolžan na zahtevo prosilca te podatke analizirati in pripraviti novo zbirko po kriterijih, kot jih zahteva prosilec. Gre namreč zato, da bi organ moral po kriterijih, ki jih je v zahtevi določil prosilec, šele presoditi, ali posamezni dokument v zbirko sodi, kar pa predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Če je za takšno ustvarjanje novega dokumenta potreben nesorazmeren vložek časa in truda, pa tudi, ko se dokumenti nahajajo v računalniških bazah, priprava takšne zbirke predstavlja ustvarjanje novega dokumenta.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP tako v celoti sledil navedbam organa v izpodbijani odločbi in, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. Su 366/2022-2 z dne 6. 10. 2022, kot neutemeljeno zavrnil. 

Glede pritožbenih navedb prosilca, da naj se mu omogoči vsaj dostop do anonimiziranih zapisnikov sej kazenskega oddelka organa, na katerih se je odločalo o pritožbah zoper sodbe sodišč prve stopnje in na podlagi katerih bi bilo mogoče priti do zahtevanih informacij, pa IP ugotavlja, da gre za razširitev prvotne zahteve prosilca oz. za novo zahtevo po ZDIJZ, o kateri organ na prvi stopnji še ni odločal in tako ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. Dejstvo je namreč, da se je prvotna zahteva prosilca nanašala na popis oz. evidenco, ki vsebuje točno določene podatke. Prvotna zahteva prosilca se torej ni nanašala na zapisnike sej kazenskega oddelka organa, na katerih se je odločalo o pritožbah zoper sodbe sodišč prve stopnje, zato takšna zahteva tudi ni bila predmet presoje prvostopenjskega organa in posledično ni in ne more biti niti predmet tega pritožbenega postopka. 

IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oz. vsebinsko spremeniti. Lahko pa prosilec kadarkoli na organ vloži novo zahtevo po določbah ZDIJZ.

Ker prosilec v pritožbi tudi pojasnjuje, zakaj potrebuje zahtevane dokumente oz. izkazuje pravni interes za dostop do zahtevanih dokumentov, IP še pojasnjuje, da se, v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva. V postopku dostopa do informacij javnega značaja tako prosilčev interes in pravne koristi niso relevantni. ZDIJZ namreč določa možnost vsakogar, da zahteva informacije, ki predstavljajo informacije javnega značaja, obenem pa ne pozna nobene »privilegirane« kategorije prosilcev. V kolikor gre pri določeni informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je ta dostopna vsem, ne glede na njihov izkazan pravni interes. IP je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Pravni interes posameznika tako v postopku po ZDIJZ ni relevanten in ne vpliva na odločitev organa.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka