prosilec - Višje sodišče v Kopru

Sodba Upravnega sodišča

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi prosilca, ki je od Višjega sodišča v Kopru zahteval podatke o opravljenem pravosodnem izpitu za določeno višjo sodnico. Organ je njegovo zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanim podatkom ne razpolaga. Pravosodni izpit oz. pravniški državni izpit je eden od pogojev za nastop sodniške funkcije, izpolnjevanje katerega preverjajo tisti organi, ki o nastopu sodniške funkcije posameznega sodnika odločajo. O imenovanju v naziv višje sodnice na Višjem sodišču v Kopru je odločal Sodni svet. Ker o tem torej ni odločal naslovni organ, ampak drug organ izven njega, tudi ni nobene osnove, da bi z zahtevanimi dokumenti razpolagal. Določbe Zakona o sodiščih za imenovanje v sodniško funkcijo in na posamezna sodniška mesta določajo pristojnosti različnih organov (Sodni svet, Vrhovno sodišče RS, Državni zbor), ki razpolagajo z zahtevanimi dokazili. IP je obrazložitvi organa, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, sledil in pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-104/2022/2

Datum: 29. 3. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……….(v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 3. 2022, zoper odločbo Višjega sodišča v Kopru, Ferrarska 9, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. Su 70/2022-2 z dne 22. 2. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 21. 3. 2022 zoper odločbo Višjega sodišča v Kopru št. Su 70/2022-2 z dne 22. 2. 2022 se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 16. 2. 2022 pri organu vložil zahtevo, s katero je med drugim zahteval informacijo javnega značaja, in sicer:

1. Ali višja sodnica ………………izpolnjuje zakonski pogoj (pravosodni izpit) ali pravosodni državni izpit in ali ima opravljen evropski državni izpit?

Prosilec je organ prosil, da mu dostavi konkreten dokaz, glede na to, da gre za z zakonom ustanovljeno sodišče, ki sodi v imenu ljudstva in ima ljudstvo pravico, da se seznani s temi dokazi.

O zahtevi prosilca je organ dne 22. 2. 2022 izdal odločbo št. Su 70/2022-2, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi odločbe organ citira definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in dalje navaja, da Višje sodišče v Kopru z zahtevanimi informacijami (dokumenti) o višji sodnici ……………….ne razpolaga v nobeni od navedenih oblik. Pravosodni izpit oz. pravniški državni izpit je eden od pogojev za nastop sodniške funkcije, izpolnjevanje katerega preverjajo tisti organi, ki o nastopu sodniške funkcije posameznega sodnika odločajo. O imenovanju ……………v naziv višje sodnice na Višjem sodišču v Kopru je odločal Sodni svet ……….. Ker o tem torej ni odločal naslovni organ, ampak drug organ izven njega, tudi ni nobene osnove, da bi z zahtevanimi dokumenti razpolagal. Določbe Zakona o sodiščih za imenovanje v sodniško funkcijo in na posamezna sodniška mesta določajo pristojnosti različnih organov (Sodni svet, Vrhovno sodišče RS, Državni zbor), ki razpolagajo z zahtevanimi dokazili. Višje sodišče v Kopru za vse sodnike razpolaga samo z listinami, ki vsebujejo podatke v zvezi z opravljanjem sodniške funkcije, nastalimi po nastopu njihove funkcije na tem sodišču. Za konkretno sodnico gre za podatke o njeni sodniški službi od leta 2007 dalje. Na podlagi navedenega je organ zahtevo za posredovanje informacij (dokazila o pravosodnem/pravniškem državnem izpitu) za imenovano sodnico zavrnil.

Zoper odločbo organa št. Su 70/2022-2 z dne 22. 2. 2022 je prosilec dne 21. 3. 2022 vložil pritožbo (dalje izpodbijana odločba). Navaja, da se v roku pritožuje zoper izpodbijano odločbo in zahteva, da se mu posredujejo informacije javnega značaja za navedeno višjo sodnico. Zahteva tudi informacijo o tem, kakšno izobrazbo je končala, je redno ali izredno in na kateri fakulteti in tudi, ali ima opravljen državni izpit oziroma pravosodni izpit, kje ga je opravila in kdaj in ali ima opravljen evropski pravosodni državni izpit, kje ga je opravila in kdaj. Prosilec dalje navaja, da je …………k. Opisuje, da je zaznal, da………………. Zahteva, da se mu posredujejo informacije javnega značaja in sicer:

1. Ali višja sodnica, ………………..izpolnjuje zakonski pogoj (končano ustrezno fakulteto, opravljen pravosodni državni izpit in ali ima opravljen evropski pravosodni izpit),
2. Zahteva, da se mu dostavijo konkretna dokazila, glede na to, da gre za z zakonom ustanovljeno sodišče, ki sodi v imenu ljudstva in ljudstvo ima pravico, da se seznani s temi dokazi.

Pritožbo prosilca je organ, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, z dopisom št. Su 70/2022-4 z dne 25. 3. 2022, posredoval v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, sporno pa je vprašanje, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

• informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
• organ mora z njo razpolagati;
• nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja torej samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti oziroma pridobiti šele na podlagi zahteve prosilca.

Iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, je IP sledil organu, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Po oceni IP je organ v izpodbijani odločbi vsebinsko skladno pojasnil, da razpolaga le z dokumenti imenovane sodnice od nastopa sodniške funkcije pri organu dalje (to je od leta 2007 dalje), nima pa dokumentov, povezanih z imenovanjem imenovane na samo sodniško funkcijo, ker organ v postopku tega imenovanja ni sodeloval. Ob tem organ navaja, da določbe Zakona o sodiščih. za imenovanje v sodniško funkcijo in na posamezna sodniška mesta določajo pristojnosti različnih organov (Sodni svet, Vrhovno sodišče RS, Državni zbor), ki razpolagajo z zahtevanimi dokazili. Višje sodišče v Kopru za vse sodnike razpolaga samo z listinami, ki vsebujejo podatke v zvezi z opravljanjem sodniške funkcije, nastalimi po nastopu njihove funkcije na tem sodišču.

Tem navedbam organa je IP sledil, ker so skladne z materialno pravno ureditvijo v Zakonu o sodniški službi[1], ki v 15. do 23. členu ureja postopek za izvolitev oziroma imenovanje sodnika, pri čemer pogoje za imenovanje na sodniško funkcijo (tudi pogoj opravljenega pravniškega državnega izpita) ZSS določa v 8. členu. V postopku imenovanja na sodniško funkcijo pogoje oziroma popolnost prijave za prijavljene kandidate ocenjujejo in preverjajo organi, ki v tem postopku sodelujejo – to so Vrhovno sodišče RS, Sodni svet in Državni zbor. Organ torej po veljavni zakonodaji ni dolžan voditi evidence o opravljenem pravniškem državnem izpitu za osebe, ki pri njem opravljajo sodniško funkcijo, niti IP ni zaznal utemeljenih razlogov, da bi organ s tako evidenco dejansko razpolagal, pa podatkov prosilcu ne bi želel posredovati. Ravno nasprotno, da organ z zahtevanimi podatki ni dolžan razpolagati, izhaja tudi iz 72. člena ZSS, ki določa, da centralno kadrovsko evidenco za urejanje položaja, pravic, dolžnosti in odgovornosti sodnikov ter omogočanje opravljanja zadev sodne uprave vodi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (in ne posamezno sodišče, pri katerem določen sodnik opravlja sodniško funkcijo). Ob tem tudi prosilec v pritožbi ni z ničemer izkazal, da bi organ z zahtevanimi informacijami dejansko razpolagal, pa jih prosilcu ne bi želel posredovati.

Glede na vsebino zahtevka prosilca v pritožbi, IP ob tem še pripominja, da je prosilec zahtevek v pritožbi razširil, kar ni skladno s 133. členom ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 16. 2. 2022 ni zahteval. IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do na novo zahtevanih dokumentov v pritožbi z dne 21.3.2022, saj navedeno ni bilo predmet odločanja organa v izpodbijani odločbi, posledično pa tudi ne predmet odločanja v tem postopku. Kot že pojasnjeno, lahko IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločitvijo. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015.

Ob tem IP še pojasnjuje, da v predmetni zadevi ni izključeno, da v zvezi z zahtevo prosilca pri drugih upravljavcih (drugih zavezancih – Sodnemu svetu, Državnemu zboru, Vrhovnemu sodišču), izven organa, obstajajo dokumenti, ki bi lahko bili predmet zahteve prosilca. Ker pa z njimi ne razpolaga višje sodišče v Kopru, kot organ v tem postopku, jih posledično ni dolžan pridobiti in posredovati prosilcu. Iz definicije informacije javnega značaj po 4. členu ZDIJZ namreč jasno izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti od drugih organov, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

IP še dodaja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Takšno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče, npr. v zadevah pod opr. št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012 in št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno v celoti zavrniti.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor zoper odločbo Višjega sodišča v Kopru št. Su 70/2022-2 z dne 22. 2. 2022. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi odločbo Višjega sodišča v Kopru, št. Su 70/2022-2 z dne 22. 2. 2022 in to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Zakon o sodniški službi, Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, ZSS.