prosilec - Veterinarska fakulteta

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov glede obravnave določenega psa, razen do dveh računov brez podatkov o imenu in priimku veterinarja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga več z zahtevanimi podatki, razen z zadevnima računoma, in da so podatki o imenu in priimku veterinarja, ki je bil v času obravnave psa javni uslužbenec, javni. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-20/2024/8        

Datum: 16. 2. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 9. 1. 2024, zoper odločbo UNIVERZE V LJUBLJANI, VETERINARSKE FAKULTETE, Gerbičeva ulica 60, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 062-1/2023-18 z dne 29. 12. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 9. 1. 2024 se delno ugodi. Odločba UNIVERZE V LJUBLJANI, VETERINARSKE FAKULTETE, št. 062-1/2023-18 z dne 29. 12. 2023, se delno odpravi in se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti prosilcu vpogled in pridobitev fotokopije računov št. 318740-15 z dne 8. 12. 2015 in št. 319159-15 z dne 22. 12. 2015, na način, da so razvidni tudi podatki o imenu in priimku veterinarja.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 11. 12. 2023 zahteval po ZDIJZ vpogled v celotno dokumentacijo glede veterinarske obravnave in vseh postopkov ter zdravljenja policijskega psa … s POLICIJSKE POSTAJE VODNIKOV SLUŽBENIH PSOV IN KONJENIKOV MARIBOR (v nadaljevanju: PPVSPM), ki je bil veterinarsko obravnavan v letu 2016 in od 22. 11. 2015. Kot način seznanitve je navedel fotokopije izbranih dokumentov na vpogledu v elektronsko obliki ali fizični obliki. Navedel je tudi, da se želi z dokumenti seznaniti za osebno informiranje in za ponovno uporabo teh podatkov za nepridobitne namene.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 062-1/2023-18 z dne 29. 12. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil, razen v delu, ki se nanaša na računa št. 318740-15 z dne 8.12. 2018 in št. 319159-15 z dne 22. 12. 2015. Upoštevaje tretji odstavek 5. člena ZDIJZ je presodil, katere zahtevane podatke lahko posreduje prosilcu, in ugotovil, da ima dostop do dokumentacije le lastnik živali oziroma tretja oseba po pooblastilu lastnika. Zavzel je namreč stališče, da v primeru veterinarske obravnave psa ne nastaja dokumentacija, ki bi imela v celoti lastnosti in pomen informacij javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Podatki o zdravljenju živali se zbirajo na podlagi naročila ali pogodbe o sodelovanju z lastnikom živali in so zaupne narave ter so njegova last. Možnost izvajanja veterinarske obravnave pri organu, ki je sicer izobraževalni zavod, omogoča Zakon o veterinarstvu v petem odstavku 52. člena, in sicer zaradi zagotovitve praktičnega usposabljanja študentov, pri čemer ocenjuje, da pri zdravljenju v razmerju do lastnikov ne gre za izvrševanje javnih pooblastil in nalog javne izobraževalne službe, ki se sicer izvaja na Veterinarski fakulteti. Podatke o preiskavah in zdravstvenem stanju živali se posredujejo samo lastnikom ali njihovim pooblaščencem ter po nalogu nadzorstvenim organom. Podatki, ki se nanašajo na zdravljenje živali, lahko predstavljajo tudi osebne podatke lastnikov, morebitnih posvojiteljev in drugih sodelujočih v procesu zdravljenja, kar pomeni, da je izpolnjen tudi zakonit razlog za zavrnitev dostopa na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ pa je izpostavil tudi šesti odstavek 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerega organ zavrne zahtevo za ponovno uporabo zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek, s katerim razpolagajo izvajalci javne službe na področju izobraževalne ali raziskovalne dejavnosti. Glede na navedeno je organ ugotovil še, da razpolaga z računoma št. 318740-15 z dne 8.12. 2018 in št. 319159-15 z dne 22. 12. 2015, za katera se prosilcu lahko omogoči vpogled in fotokopija, pri čemer se prekrijejo podatki o imenu in priimku veterinarja. V preostalem delu kartotečne dokumentacije je torej organ zahtevo prosilca zavrnil.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 9. 1. 2024. Navedel je, da je odločba organa glede na ZDIJZ, Zakon o varstvu osebnih podatkov in Zakon o tajnih podatkih, protipravna, saj je prepričan, da bi mu moral organ na podlagi določil ZDIJZ ugoditi v celoti. Klinika za male živali pri organu je javna ustanova, nosilec javnih pooblastil, izvajalec javne službe, državni organ, ki je v celoti podrejen ZDIJZ po 1. členu. Nadalje je poudaril tudi, da pri njegovi zahtevi ne gre za primere iz 6. člena ZDIJZ, saj ne gre za podatke, ki bi predstavljali tajne podatke po ZT, poslovno skrivnost po Zakonu o gospodarskih družbah ali osebne podatke po ZVOP-2. V zvezi s slednjim je poudaril, da ne gre za podatke fizične osebe, ampak službenega psa, ki je bil v lasti državnega organa. Poudaril je še, da je podan tudi javni interes glede razkritja, ki je močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do zahtevanih podatkov. Kot že navedeno, gre za službenega psa v lasti državnega organa, podan pa je tudi utemeljen sum, da gre v tem primeru za trpljenje in mučenje živali po 3. in 4. členu Zakona o zaščiti živali.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 061-1/2023-21 z dne 26. 1. 2024, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil izpodbijano odločbo, zahtevo prosilca in zadevna računa. Navedel je tudi, da prilaga samo izdana računa za zdravljenje psa v letu 2015, glede preostale zahtevane dokumentacije pa je ugotovil, da je ne hrani več in je zato ne more posredovati.

(5) Na poziva IP, št. 090-20/2024/2 z dne 30. 1. 2024 in št. 090-20/2024/4 z dne 6. 2. 2024, je organ 7. 2. 2024 posredoval IP pojasnilo, št. 062-2/2024-5 z dne 7. 2. 2024, glede navedb v odstopu pritožbe, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, razen z računoma št. 318740-15 z dne 8. 12. 2015 in št. 319159-15 z dne 22. 12. 2015. Na poziv IP št. 090-20/2024/2 z dne 30. 1. 2024 se je odzval tudi prosilec, ki je poziv prejel v vednost. Navedel je, da pri svoji zahtevi vztraja, saj je prepričan, da organ z vsemi zahtevanimi dokumenti razpolaga. Dodal je tudi, da je interes javnosti vedno nad interesom državnih organov nad prikrivanjem njihovih spornih in slabih ravnanj.

(6) Na dodaten poziv IP, št. 090-20/2024/6 z dne 9. 2. 2024, je organ IP posredoval še interni dokument Vodilo za sprejem, identifikacijo, ravnanje s pacienti in zagotavljanje sledljivosti (v nadaljevanju: Vodilo) in podatek o statusu veterinarja, katerega podatki o imenu in priimku so na zadevnih računov in dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(7) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa, s katero mu je organ zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov oziroma podatkov.

(9) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru primarno je, ali so pri zahtevanih dokumentih izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, razen pri računih št. 318740-15 z dne 8. 12. 2015 in št. 319159-15 z dne 22. 12. 2015, dostop do katerih je organ omogočil prosilcu v delu. Sporno pa je tudi, ali sta podatka o imenu in priimku veterinarja javna.

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

(10) Informacija javnega značaja je na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(11) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, in ga je navedel v izpodbijani odločbi tudi organ. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

(12) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da organ z drugimi zahtevanimi dokumenti, razen z računoma št. 318740-15 z dne 8. 12. 2015 in št. 319159-15 z dne 22. 12. 2015, ne razpolaga v materializirani obliki. IP torej ugotavlja, da pogoji za informacijo javnega značaja v obravnavanem primeru niso izpolnjeni v celoti.

(13) IP nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa dvomil. Organ je po mnenju IP podal ustrezno pojasnilo, ko je pojasnil, da zahtevane kartoteke med kartotekami ni našel in da je po internih Vodilih dolžan kartoteke hraniti 5 let. Pojasnil je tudi, da je imel na kliniki zelo velike težave s prostorom in je zato stare kartoteke odstranjeval sproti (najprej v arhiv Grosuplje, nato v uničenje). Obstoj zadevne kartoteke je preveril tudi na drugi lokaciji arhiva, vendar brez uspeha. Kot dokazilo za kratek rok hrambe dokumentov, pa je organ naknadno predložil IP še interni dokument Vodilo, iz katerega izhaja, da se dokumentacija hrani najmanj 6 let. Ob tem IP pripominja, da je od pogina psa, ki naj bi po navedbah prosilca poginil v letu 2016, minilo že približno 8 let, torej več let kot je organ dolžan hraniti dokumentacijo.

(14) IP ob tem pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi v času vložitve zahteve ni več razpolagal v materializirani obliki.

(15) Ker je organ prosilcu dostop do podatkov o imenu in priimku veterinarja zavrnil, prosilec pa se pritožuje zoper zavrnilni del odločbe v celoti, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(16) Upoštevaje prvo točko 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov[1] predstavljajo podatki o imenu in priimku, delovnem mestu in izobrazbi osebne podatke posameznih fizičnih oseb. IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6.

(17) Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da zakonito podlago za razkritje osebnih podatkov v obravnavanem primeru, v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ, in sicer 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za podatke o porabi javnih sredstev in podatke v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Po navedbah organa je bil namreč veterinar, katerega podatke o imenu in priimku je na zadevnih računih prekril, zaposlen pri organu in s tem javni uslužbenec.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil delno, in sicer glede podatkov o imenu in priimku veterinarja, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca, v skladu s tretjim odstavkom 248. člena ZUP (zaradi neobstoja dokumentov in ne zaradi razlogov, da ne gre za informacije javnega značaja in da gre tudi za varstvo osebnih podatkov), zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.