prosilec - VDC Murska Sobota
+ -Številka: 090-216/2025
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:
Organ je prosilcu posredoval več dokumentov, ki so se nanašali na konkretni javni uslužbenki, pri čemer je prekril določene osebne podatke. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da za določene podatke obstaja pravna podlaga za razkritje (ime in priimek javnih uslužbenk, kraj in čas opravljanja dela, povračilo stroškov za službeno potovanje) in odločil, da mora organ omogočiti prosilcu dostop še do teh podatkov. Zavrnil pa je dostop do podatkov (EMŠO, davčna številka, naslov javne uslužbenke, idr.), za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga v 1. al. 3. ods. 6. čl. ZDIJZ oziroma drugem predpisu. IP je zavrnil pritožbo tudi glede plačilne liste za konkretno javno uslužbenko za določeno obdobje, ker je ugotovil, da pri organu ne obstaja.
ODLOČBA:
Številka: 090-216/2025/3
Datum: 25. 7. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 251. člena in prvega ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec) z dne 15. 5. 2025, zoper odločbo Varstveno delovnega centra Murska Sobota, Trstenjakova ulica 69, 9000 Murska Sobota (v nadaljevanju organ), št. 0071-0001/2025-3 z dne 8. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 15. 5. 2025 zoper odločbo Varstveno delovnega centra Murska Sobota, št. 0071-0001/2025-3 z dne 8. 5. 2025, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči:
Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, posredovati:
- pogodbo o zaposlitvi št. 1003-0003/2025-3 z dne 27. 1. 2025 tako, da posreduje še ime, priimek in podpis javne uslužbenke;
- potrdilo o pridobljenem strokovnem naslovu št. 545 z dne 8. 6. 2022 tako, da posreduje še ime in priimek javne uslužbenke,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu št. 3113-04/2024 z dne 23. 4. 2024 tako, da posreduje še ime in priimek javne uslužbenke,
- plačilno listo za javno uslužbenko na delovnem mestu s šifro F017020 na stroškovnem mestu 0005 za mesec januar 2025 tako, da posreduje še ime in priimek javne uslužbenke, znesek neto za vrsti izplačila »Povračila stroškov za služb. potovanje do« in »Povračila stroškov skupaj«,
- plačilno listo za javno uslužbenko na delovnem mestu s šifro F017020 na stroškovnem mestu 0005 za mesec februar 2025 tako, da posreduje še ime in priimek javne uslužbenke, znesek neto za vrsti izplačila »Povračila stroškov za služb. potovanje do« in »Povračila stroškov skupaj«,
- izpis ur po delavcu za januar 2025 tako, da posreduje še ime in priimek javne uslužbenke,
- izpis ur po delavcu za februar 2025 tako, da posreduje še ime in priimek javne uslužbenke,
- pogodbo o zaposlitvi št. 0031 z dne 30. 3. 2001 tako, da posreduje še ime, priimek in podpis javne uslužbenke,
- pogodbo o zaposlitvi št. 0037 z dne 28. 9. 2001 tako, da posreduje še ime, priimek in podpis javne uslužbenke ter podatka o enoti in sedežu kraja opravljanja dela v 2. členu pogodbe,
- aneks 1 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037, brez št. z dne 8. 7. 2004 tako, da posreduje še ime, priimek in podpis javne uslužbenke,
- aneks št 2 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037, brez št. z dne 21. 2. 2006 tako, da posreduje še ime, priimek in podpis javne uslužbenke,
- aneks št. 3 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037, brez št. z dne 2. 6. 2007 tako, da posreduje še ime, priimek in podpis javne uslužbenke,
- aneks št. 4 k Pogodbi o zaposlitvi št. 0037, z dne 28. 9. 2001, brez št. z dne 5. 10. 2008 tako, da posreduje še ime, priimek in podpis javne uslužbenke,
- aneks št. 5 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037 z dne 28. 9. 2001, brez št. z dne 31. 8. 2009 tako, da posreduje še ime, priimek in podpis javne uslužbenke,
- aneks št. 6 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037 z dne 28. 9. 2001, brez št. z dne 29. 6. 2012 tako, da posreduje še ime, priimek in podpis javne uslužbenke,
- aneks št. 7 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037 z dne 28. 9. 2001, brez št. z dne 23. 10. 2013 tako, da posreduje še ime, priimek in podpis javne uslužbenke,
- aneks št. 8 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037 z dne 28. 9. 2001, brez št. z dne 30. 4. 2016 tako, da posreduje še ime, priimek in podpis javne uslužbenke,
- aneks št. 9 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037 z dne 28. 9. 2001, brez št. z dne 30. 4. 2016 tako, da posreduje še ime, priimek in podpis javne uslužbenke,
- aneks št. 10 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037 z dne 28. 9. 2001, št. 1001-2/2019-32 z dne 30. 1. 2019 tako, da posreduje še ime, priimek in podpis javne uslužbenke,
- pogodbo o zaposlitvi št. 1001-0002/2023-5 z dne 25. 1. 2023 tako, da posreduje še ime, priimek in podpis javne uslužbenke ter celotno besedilo zadnje vrstice na 7. strani pogodbe,
- potrdilo o pridobljenem strokovnem naslovu št. 10053/89-R z dne 27. 6. 1989 tako, da posreduje še ime, in priimek javne uslužbenke,
- plačilno listo za javno uslužbenko na delovnem mestu s šifro F017020 na stroškovnem mestu 0001 za december 2024 tako, da posreduje še ime in priimek javne uslužbenke ter znesek neto za vrsto izplačila »Povračila stroškov skupaj«,
- plačilno listo za javno uslužbenko na delovnem mestu s šifro F017020 na stroškovnem mestu 0001 za januar 2025 tako, da posreduje še ime in priimek javne uslužbenke, datum v vrstici C020 ter znesek neto za vrsto izplačila »Povračila stroškov skupaj«,
- plačilno listo za javno uslužbenko na delovnem mestu s šifro F017020 na stroškovnem mestu 0001 za februar 2025 tako, da posreduje še ime in priimek javne uslužbenke ter znesek neto za vrsto izplačila »Povračila stroškov skupaj«,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu št. 25301-00005/2003 z dne 22 4. 2003 tako, da posreduje še ime, in priimek javne uslužbenke,
- listino o podelitvi naziva št. 15500-56/2005 z dne 12. 10. 2005 tako, da posreduje še ime in priimek javne uslužbenke,
- odločbo o napredovanju v naziv št. 12203-376/2015 z dne 11. 4. 2016 tako, da posreduje še ime in priimek javne uslužbenke.
2. Glede plačilne liste … za mesec december 2024, glede stroškov postopka in glede varovanih osebnih podatkov (naslov stalnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka, EMŠO, podatki o transakcijskem računu, podatki o dodatku za delovno dobo, neto zneski izplačil, podatki o odtegljajih, podatki o obračunanih davkih in prispevkih od plače) se pritožba prosilca z dne 15. 5. 2025 zoper odločbo Varstveno delovnega centra Murska Sobota, št. 0071-0001/2025-3 z dne 8. 5. 2025, zavrne.
3.V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
(1) Organ je 3. 4. 2025 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec prosil, da mu organ v elektronski obliki posreduje za javno uslužbenko …:
- vse pogodbe in vse anekse k pogodbam o zaposlitvi,
- potrdilo o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz socialnega varstva,
- plačilne liste za mesec (december 2024, januar 2025, februar 2025),
- evidenco delovnega časa za mesec (december 2024, januar 2025, februar 2025),
- vse odločbe o imenovanju v naziv.
Dalje je prosil, da mu organ v elektronski obliki posreduje za javno uslužbenko …:
- vse pogodbe in vse anekse k pogodbam o zaposlitvi,
- potrdilo o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta,
- plačilne liste za mesec (december 2024, januar 2025, februar 2025),
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz socialnega varstva,
- vse odločbe o imenovanju v naziv.
(2) Organ je z odločbo št. 0071-0001/2025-3 z dne 8. 5. 2025 zahtevi prosilca delno ugodil. V obrazložitvi je organ navedel, da dokumenti vsebujejo osebne podatke javnih uslužbenk, katerih razkritje bi pomenilo kršitev določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), zato je organ dolžan te podatke v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ prekriti. Prosilcu je organ dne 6. 5. 2025 posredoval zahtevane dokumente, pri čemer prekril naslednje podatke:
- naslov stalnega prebivališča,
- datum rojstva,
- davčno številko,
- emšo,
- trr številko,
- zasebni telefon,
- e-pošta,
- dodatek za delovno dobo (C020), kadar je ta na posamezni plačilni listi naveden samostojno, v obliki odstotka od plače ali kot bruto in neto znesek,
- vse podatke o bruto specifikacijah dodatkov, iz katerih je razviden podatek o višini dodatka za delovno dobo,
- podatke o bolniški odsotnosti,
- vse neto zneske izplačil, razen podatki o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevozu na delo,
- podatke o morebitnih odtegljajih,
- podatke o obračunanih davkih in prispevkih od plače in bonitet ter drugih dohodkov iz delovnega razmerja,
- podatke o številki transakcijskega računa posameznika,
- podatke o premijskem razredu, v katerega se posameznik uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU.
(3) Dne 15. 5. 2025 je organ prejel pritožbo zoper odločbo št. 0071-0001/2025-3 z dne 8. 5. 2025, v kateri je prosilec navedel, da je organ zavrnil tudi dostop, do osebnih podatkov javnih uslužbenk, za katere velja zakonska izjema (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Poleg tega je organ v celoti zavrnil tudi dostop do ene izmed plačilnih list (za mesec december 2024), ki je predmet zahteve prosilca. Čeprav iz izreka in obrazložitve to ni razvidno, saj je v izreku organ odločil, da se zahtevi tudi v tem delu delno ugodi. V obrazložitvi je organ zgolj povzel prosilčevo zahtevo in svojo odločitev pavšalno uprl na 6. člen ZDIJZ, ob tem v obrazložitvi niti ne omeni izjeme, ki jo določa ta člen v 1. alineji tretjega odstavka. Predmet zahteve so dokumenti v zvezi z javno uslužbenko, zato prosilec meni, da so absolutno javni. Prosilec je povzel 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in navedel, da je brezpredmeten test interesa javnosti, ki ga je v postopku, kot je razvidno iz obrazložitve, izvedel organ, saj je za te podatke (podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca), opravil že zakonodajalec, ki je v zakon določil da v tem primeru ni mogoče sklicevati na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Takšno stališče zavzema tudi IP, ki v odločbah poudarja, da se mora vsak, ki sklene pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, že na podlagi samega zakona zavedati, da njegovi osebni podatki v določenem delu (npr. glede plače, delovnega mesta ipd.) ne bodo varovani. Tako Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oziroma Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/2024) kot Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) za posameznike, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju, določata poseben javnopravni režim, tako pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, določanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, višini plače, sistemizaciji delovnih mest, pogojih za opravljanje dela,... (povzeto iz odločbe IP št. 090-88/2025). Prosilec je navedel primere konkretnih odločb IP in sodne prakse ter povzel, da sodišča in IP zavzemajo stališče, da posamezni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije. Prosilec je zaključil, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje. 214. člen ZUP določa obvezne sestavine upravne odločbe, le-te pa mora vsebovati vsaka odločba, da jo je mogoče preizkusiti. IP se je do tega opredelil v odločbi in zavzel stališče, organ se mora zato opredeliti do vprašanja, kaj točno prosilec zahteva in kateri konkretni dokumenti so bili predmet odločanja, in posledično ugotavljati s temi dokumenti povezano dejansko stanje in dokaze. To pomeni, da mora primarno ugotoviti in v odločbi navesti (s številkami in/ali datumi), katere konkretne dokumente bo presojal in nato za vsakega posebej ugotavljati, ali predstavlja informacijo javnega značaja, kot je definirana v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ (povzeto po odločbi IP št. 090-88/2025. z dne 19. 3. 2025). Izpodbijana odločba organa tega v nobenem delu ne vsebuje, organ v obrazložitvi zgolj citira vsebino prosilčeve zahteve. Organ ni odločil o stroških postopka, kar predstavlja kršitev določb prvega odstavka 118. in petega odstavka 213. člena ZUP, ki zahtevata, da mora organ v odločbi s katero se postopek zaključi odločiti o stroških postopka, tudi če v postopku posebni stroški niso nastali. Zaradi vsega navedenega prosilec meni, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolni in pomanjkljivo ocenil dejansko stanje, kar predstavlja kršitev pravil postopka po 2. točki prvega odstavka 237. člena ZUP in odločbo tako pomanjkljivo obrazložil, da se je ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
(4) Organ je pritožbo z dopisom št. 0071-0001/2025-6 z dne 16. 5. 2025, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Pojasnil je, da prosilcu ni posredoval plačilne liste … za mesec december 2024, ker se je v organu zaposlila šele 27. 1. 2025.
Pritožba je delno utemeljena.
(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(6) V obravnavanem primeru prosilec izpostavlja, da niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, o dostopu do katerih konkretnih dokumentov je organ odločal, ker je organ le povzel zahtevo prosilca. To pomeni, kot je pravilno navedel prosilec v pritožbi, da je organ nepopolno ugotovil dejstva, poleg tega pa je tudi izrek izpodbijane odločbe nejasen. Kljub temu, da to predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, pa je iz dokumentacije, ki jo je organ poslal IP v prilogi dopisa št. 0071-0001/2025-6 z dne 16. 5. 2025, IP lahko na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolnil postopek in odpravil omenjene pomanjkljivosti, kot sledi iz nadaljevanja te obrazložitve.
(7) Po pregledu dokumentov, ki jih je organ poslal prosilcu na podlagi izpodbijane odločbe in upoštevaje pojasnilo organa št. 0071-0001/2025-6 z dne 16. 5. 2025, je IP najprej ugotovil, da organ razpolaga z vsemi dokumenti, ki so predmet pritožbe, razen s plačilno listo … za mesec december 2024, pri dostopu do katere vztraja prosilec v pritožbi. Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To pomeni, da organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, podajati mnenj, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumentov od drugih organov, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.
(8) IP je v okviru ugotovitvenega postopka na drugi stopnji na podlagi pojasnila organa v dopisu št. 0071-0001/2025-6 z dne 16. 5. 2025 vpogledal v pogodbo o zaposlitvi št. 1003-0003/2025-3 z dne 27. 1. 2025, ki v 2. členu vsebuje določbo, da bo javna uslužbenka nastopila delo dne 27. 1. 2025. Na podlagi vsega navedenega IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne razpolaga s plačilno listo … za mesec december 2024, saj decembra navedena oseba sploh še ni bila zaposlena pri organu. IP zato tudi ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi lahko sklepal, da organ obravnavanega dokumenta prosilcu ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Organ je torej v dopisu št. 0071-0001/2025-6 z dne 16. 5. 2025 utemeljeno pojasnil relevantno dejansko stanje v zvezi s tem, da ne razpolaga z zahtevano plačilno listo, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Upoštevaje vse navedeno je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo v tem delu zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(9) Po pregledu dokumentov, ki jih je organ poslal IP v prilogi dopisa št. 0071-0001/2025-6 z dne 16. 5. 2025, je IP ugotovil, da so dokumenti, ki so informacije javnega značaja in pri pridobitvi katerih prosilec vztraja v celoti ter so zato predmet tega pritožbenega postopka:
- pogodba o zaposlitvi št. 1003-0003/2025-3 z dne 27. 1. 2025,
- potrdilo o pridobljenem strokovnem naslovu št. 545 z dne 8. 6. 2022,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu št. 3113-04/2024 z dne 23. 4. 2024,
- plačilna lista za javno uslužbenko na delovnem mestu s šifro F017020 na stroškovnem mestu 0005 za mesec januar 2025,
- plačilna lista za javno uslužbenko na delovnem mestu s šifro F017020 na stroškovnem mestu 0005 za mesec februar 2025,
- izpis ur po delavcu za januar 2025,
- izpis ur po delavcu za februar 2025,
- pogodba o zaposlitvi št. 0031 z dne 30. 3. 2001,
- pogodba o zaposlitvi št. 0037 z dne 28. 9. 2001,
- aneks 1 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037, brez št. z dne 8. 7. 2004,
- aneks št. 2 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037, brez št. z dne 21. 2. 2006,
- aneks št. 3 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037, brez št. z dne 2. 6. 2007,
- aneks št. 4 k Pogodbi o zaposlitvi št. 0037, z dne 28. 9. 2001,
- aneks št. 5 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037 z dne 28. 9. 2001, brez št. z dne 31. 8. 2009,
- aneks št. 6 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037 z dne 28. 9. 2001, brez št. z dne 29. 6. 2012,
- aneks št. 7 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037 z dne 28. 9. 2001, brez št. z dne 23. 10. 2013,
- aneks št. 8 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037 z dne 28. 9. 2001, brez št. z dne 30. 4. 2016,
- aneks št. 9 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037 z dne 28. 9. 2001, brez št. z dne 30. 4. 2016,
- aneks št. 10 k pogodbi o zaposlitvi št. 0037 z dne 28. 9. 2001, št. 1001-2/2019-32 z dne 30. 1. 2019,
- pogodba o zaposlitvi št. 1001-0002/2023-5 z dne 25. 1. 2023,
- potrdilo o pridobljenem strokovnem naslovu št. 10053/89-R z dne 27. 6. 1989,
- plačilna lista za javno uslužbenko na delovnem mestu s šifro F017020 na stroškovnem mestu 0001 za december 2024,
- plačilna lista za javno uslužbenko na delovnem mestu s šifro F017020 na stroškovnem mestu 0001 za januar 2025,
- plačilna lista za javno uslužbenko na delovnem mestu s šifro F017020 na stroškovnem mestu 0001 za februar 2025,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu št. 25301-00005/2003 z dne 22 4. 2003,
- listina o podelitvi naziva št. 15500-56/2005 z dne 12. 10. 2005,
- odločba o napredovanju v naziv št. 12203-376/2015 z dne 11. 4. 2016.
(10) Ker je prosilec v pritožbi nasprotoval prekritju podatkov, kot ga je izvedel organ na podlagi izpodbijane odločbe, je bilo predmet nadaljnje presoje v tem pritožbenem postopku vprašanje, ali so vsi prekriti podatki t.i. varovani osebni podatki. Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).
(11) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).
(12) Glede na navedeno ni dvoma, da podatki, ki jih je organ prekril v dokumentih, posredovanih prosilcu, izpolnjujejo merila za osebni podatek. IP je v nadaljevanju preveril, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov (posredovanje prosilcu oz. javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2.
(13) Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oz. javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).
(14) V obravnavani zadevi ni sporno, da se zahtevani dokumenti nanašajo na javni uslužbenki,[1] zato je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. javne funkcije, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ti pa v obravnavanem primeru niso podani).
(15) Kot pravilno navaja prosilec v pritožbi, posamezni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar izhaja tudi iz pretekle prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5 in št. 090-78/2019/9.[2] Takšno stališče je večkrat potrjeno tudi z upravno sodno prakso, in sicer s sodbami Upravnega sodišča RS št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, št. IV U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022, št. II U 157/2021-14 z dne 28. 7. 2023, ter s sklepoma Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011 in pred tem št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009. Namen ZDIJZ (2. člen) je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca oz. javnega funkcionarja in ostalimi osebnimi podatki, ki nastanejo oziroma so vezani na posameznika ob opravljanju delovnega razmerja, vendar niso neposredno povezani s samim izvrševanjem njegove delovne obveznosti. Če to stališče povežemo z določbo prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ugotovimo, da je njen namen le razkritje tistih osebnih podatkov javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Javni uslužbenci se s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu.[3]
(16) IP se je v nadaljevanju opredelil, do vsakega osebnega podatka, ki ga je organ, glede na obrazložitev izpodbijane odločbe, prekril. Imeni in priimka obravnavanih javnih uslužbenk na podlagi vsega navedenega v prejšnjem odstavku te obrazložitve in skladno s citirano prakso IP in upravno sodno prakso ne pomenijo varovanih osebnih podatkov. To pa pomeni, da jih je organ neupravičeno prekril na zahtevanih dokumentih, ker so v vseh teh dokumentih navedeni v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja obravnavnih javnih uslužbenk. Poleg tega varovanih osebnih podatkov ne predstavljajo neto zneski za vrsti izplačila »Povračila stroškov za služb. potovanje do« in »Povračila stroškov skupaj«, ki se nahajajo v zahtevanih plačilnih listah. Povračila stroškov za službeno potovanje so namreč podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (gre za stroške, ki so nastali zaradi službene in ne zasebne poti) in posledično tudi s porabo javnih sredstev. »Povračilo stroškov skupaj« pa je vsota vrst izplačila »Prehrana na delu« (tega organ ni prekril), »Prevoz na delo – kilometrina« (tega organ ni prekril) in »Povračila stroškov za služb. potovanje do«, ki so vsi nevarovani osebni podatki, zato tudi njihova vsota ni varovana. Dalje je IP ugotovil, da varovanega osebnega podatka ne predstavlja datum v vrstici C020 v plačilni listi za javno uslužbenko na delovnem mestu s šifro F017020 na stroškovnem mestu 0001 za januar 2025, saj gre le za navedbo meseca in leta, na katerega se postavka nanaša, pri čemer organ istovrstnega podatka na preostalih zahtevanih plačilnih listah niti ni prekril. Prav tako organ tega podatka tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel kot podatek, ki se prekrije. IP zato predvideva, da je organ ta podatek na prosilcu posredovani plačilni listi prekril pomotoma. Podobno velja tudi za podatek o enoti in sedežu kraja opravljanja dela v 2. členu pogodbe zaposlitvi št. 0037 z dne 28. 9. 2001, saj organ istovrstnega podatka ni prekril 2. členu pogodbe o zaposlitvi št. 0031 z dne 30. 3. 2001, prav tako pa tega podatka tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel kot podatek, ki se prekrije. Omenjeni datum in podatek o enoti in sedežu kraja opravljanja dela so po mnenju IP nedvomno podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in zato niso varovani osebni podatki. Varovan osebni podatek tudi ni besedilo zadnje vrstice na 7. strani pogodbe o zaposlitvi št. 1001-0002/2023-5 z dne 25. 1. 2023, ki vsebuje ime, priimek, podpis in podatek o datumu prejema pogodbe o zaposlitvi javne uslužbenke, kar so nedvomno podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in posledično niso varovani osebni podatki. IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag glede podatkov, ki jih je navedel v tem odstavku, ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo sam rešil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(17) Preostali podatki (naslov stalnega prebivališča, datum in kraj rojstva, davčna številka, EMŠO, podatki o transakcijskem računu, podatki o dodatku za delovno dobo, neto zneski izplačil[4] (razen podatki o neto povračilih stroškov za prehrano na delu in prevoz na delo), podatki o odtegljajih, podatki o obračunanih davkih in prispevkih od plače), ki jih je organ prekril v dokumentih, ki jih je posredoval prosilcu na podlagi izpodbijane odločbe, pa po oceni IP niso osebni podatki, glede katerih bi bilo mogoče uporabiti izjemo od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ne gre namreč za podatke, ki bi bili neposredno povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, temveč za podatke, ki kažejo na okoliščine iz zasebne sfere posameznika oziroma za podatke, glede katerih je zakon izrecno določil, da so varovani.[5] Poleg tega glede obravnavanih podatkov ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.[6] Navedeni podatki zato predstavljajo varovane osebne podatke in jih prosilcu ni dopustno posredovati.[7] Ob tem IP pojasnjuje, da čeprav gre za t.i. varovane osebne podatke, je zahtevi prosilca, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi, kot je to storil organ na podlagi izpodbijane odločbe. Zato je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. IP še pripominja, da je glede ostalih podatkov (zasebni telefon, e-pošta, podatki o bolniški odsotnosti, podatki o premijskem razredu, v katerega se posameznik uvršča v okviru izplačila premije po ZKDPZJU), za katere je organ v izpodbijani odločbi sicer navedel, da jih je prekril na zahtevanih dokumentih, ugotovil, da jih zahtevani dokumenti sploh ne vsebujejo in da jih posledično organ dejansko ni prekrival, zato se do teh podatkov IP ni posebej opredeljeval v tej obrazložitvi.
(18) IP še pojasnjuje, da na podlagi vsega navedenega in upoštevajoč določbo a26.a člen ZDIJZ, obravnavanih javnih uslužbenk ni vabil k priglasitvi stranske udeležbe, saj podatki, katerih razkritje je naložil IP s to odločbo, predstavljajo podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in porabo javnih sredstev (prva alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) in so tako že z zakonom določeni kot javni.
(19) Utemeljene so tudi pritožbene navedbe prosilca, da je, skladno s petim odstavkom 213. člena ZUP, v izreku treba odločiti tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Organ bi moral zato v izpodbijani odločbi odločiti tudi o stroških postopka, kot to podrobneje določa prvi odstavek 118. člena ZUP. Vendar pa iz navedb organa v izpodbijani odločbi in v dopisu št. 0071-0001/2025-6 z dne 16. 5. 2025 ne izhaja, da so v prvostopenjskem postopku nastali kakšni stroški, prav tako pa stroškov organ ni omenil ob odstopu pritožbe, kar pomeni, da ta pomanjkljivost postopka ni bistvena za odločitev v zadevi oziroma ne vpliva na pravice prosilca, saj zaradi postopka odločanja o zahtevi z dne 3. 4. 2025 niso nastali nobeni stroški postopka, ki bi jih bil dolžan plačati. IP je zato v tem delu pritožbo prosilca zavrnil na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP.
(20) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).
(21) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Organ je ustanovljen kot javni zavod, posledično pa so zaposleni pri organu javni uslužbenci, kar izhaja iz prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami).
[2] Vse odločbe so dostopne na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/?id=184&asId=as0&search=
[3] Tako izhaja tudi iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti, ki ji je v odločbi št. U-I-25/95 sledilo tudi naše Ustavno sodišče. Po tej teoriji je treba tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja.
[4] Podatke o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil (razen pri izplačilih za stroške, ki so le v neto znesku in od katerih se davki in prispevki ne obračunajo). Strošek za delodajalca kot izplačevalca plače v odnosu do zaposlenega je namreč bruto prejemek zaposlenega, medtem ko je neto znesek obračuna in izplačila odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih osebnih okoliščin, ki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (npr. število prijavljenih družinskih članov, ki se upoštevajo kot vzdrževani člani pri dohodninski osnovi, morebitne osebne, zdravstvene ali socialne okoliščine, ki bi izhajale iz plačilne liste). V skladu s tem so kot informacije javnega značaja prosto dostopni podatki o bruto zneskih (neto zneski pa so varovani), razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je, po določbi takrat veljavnega prvega odstavka 38. člena ZSPJS oziroma 48. člena ZSTSPJS in izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov. Tako izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločba št. 090-208/2025 z dne 6. 6. 2025 (15. odstavek).
[5] npr. podatek o dodatku za delovno
[6] Iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012) izhaja, da je javni interes glede razkritja zahtevanih informacij podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V obravnavani zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene.
[7] IP je smiselno enako stališče zavzel tudi v odločbah št. 090-194/2013/4 z dne 20. 9. 2013, št. 090-186/2016/3 z dne 23. 9. 2016, št. 090-191/2018-5 z dne 13. 11. 2018, št. 090-134/2022 z dne 24. 5. 2022, št. 090-14/2024 z dne 21. 2. 2024, ...