prosilec - Varuh človekovih pravic RS
+ -Številka: 090-235/2024
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije, ki bi izkazovala, da je organ opravil zakonsko predpisano državljansko dolžnost, glede zaščite njegove družine, skladno s 145. členom Zakona o kazenskem postopku. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
ODLOČBA:
Številka: 090-235/2024/3
Datum: 2. 8. 2024
Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 6. 2024, zoper odločbo Varuha človekovih pravic, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0106-17/2024-29-MOC z dne 14. 6. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 17. 6. 2024, zoper odločbo Varuha človekovih pravic, št. 0106-17/2024-29-MOC z dne 14. 6. 2024, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
(1) Prosilec je dne 20. 5. 2024, na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje fotokopij dokumentov, ki izkazujejo, da je Varuh »ob ustavni normi enakosti pred zakonom v zaščito članov družine … opravil zakonsko predpisano državljansko dolžnost, skladno s 145. členom Zakona o kazenskem postopku«.
(2) Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 0106-17/2024-29-MOC z dne 14. 6. 2024, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ in pojasnil, da je po pregledu svojih evidenc in dokumentarnega gradiva ugotovil, da ne razpolaga z informacijo, v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ki jo je zahteval prosilec. Informacija, ki jo zahteva prosilec, ne izvira iz delovnega področja organa in tako ni povezana z delom organa niti informacije organ ni pridobil v okviru svojih pristojnosti. Iz vsebine zahteve je namreč mogoče razbrati, da prosilec dejansko zahteva zakonito delovanje drugih državnih institucij, in sicer natančneje Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) oziroma Inšpektorata RS za naravne vire in prostor (IRSNVP) in od Varuha zahteva dokumente, iz katerih naj bi izhajalo, da je bilo naznanjeno domnevno storjeno in uradno pregonljivo kaznivo dejanje s strani navedenih organov. Organ je še navedel, da prosilec kot podlago navaja določbo 145. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 - uradno prečiščeno besedilo, 96/22-odi. US, 2/23-odi. US in 89/23 - odi. US; ZKP), ki med drugim določa dolžnost državnih organov, da naznanijo uradno pregonljivo kaznivo dejanje, če so o njih obveščeni ali če kako drugače zvedo zanje. Organ je pojasnil, da med njegove zakonske pristojnosti ne sodi odkrivanje oziroma ugotavljanje izpolnjenosti znakov storjenih kaznivih dejanj, saj je slednje primarno pristojnost organov pregona (policije in tožilstva), prav tako organ pri izvajanju svojih pristojnosti ni zaznal, da bi bilo storjeno domnevno kaznivo dejanje, ki bi ga bil, skladno z določbo 145. člena ZKP, dolžan prijaviti organom pregona.
(3) Dne 17. 6. 2024 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 0106-17/2024-29-MOC z dne 14. 6. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), iz katere izhaja, da prereka izpodbijano odločbo v celoti.
(4) Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0106-17/2024-39-MOC z dne 19. 6. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
(6) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.
(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(8) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.
(9) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.
(10) Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa v izpodbijani odločbi, IP ne dvomi v navedbe, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Organ je pojasnil, da pri izvajanju svojih pristojnosti ni zaznal, da bi bilo storjeno domnevno kaznivo dejanje, ki bi ga skladno z določbo 145. člena ZKP prijavil organom pregona, zato zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, posledično organ z njimi ne razpolaga.
(11) Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.
(12) Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(13) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(14) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Urša Pleterski
Raziskovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke