prosilec - Varuh človekovih pravic RS

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Po pregledu spisovne dokumentacije in ob upoštevanju pojasnil organa, IP ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je bil obveščen, da se v zvezi z grožnjami Varuhu vodi kazenski postopek, ni pa bil organ seznanjen s tem, glede katerih točno določenih elektronskih sporočil se vodi postopek, saj o tem ni bil obveščen, niti ni prejel obtožnice v zadevi. Glede na navedeno tako IP ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumentom, kot ga zahteva prosilec, torej s fotokopijo dokumentacije, ki bi uradno izkazovala, da je točno določeni posameznik/točno odločena oseba naslovila, napisala, odposlala predmetna elektronska sporočila, glede katerih se vodi kazenski postopek. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-44/2024/5

Datum: 6. 3. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 6. 2. 2024, zoper odločbo Varuha človekovih pravic, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 0106-17/2024-2-MOC, z dne 31. 1. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 6. 2. 2024 zoper odločbo Varuha človekovih pravic, št. 0106-17/2024-2-MOC, z dne 31. 1. 2024, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 7. 1. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri med drugim navaja, da od organa zahteva fotokopijo dokumenta, ki bo uradno izkazoval, da je točno določeni posameznik/točno določena oseba naslovila in/oziroma napisala in/oziroma odposlala predmetna elektronska sporočila, ki se nanašajo na postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. ... Prosilec navaja, da je bil v okviru tega postopka dne 15. 11. 2023 zaslišan varuh človekovih pravic in da tovrstna elektronska sporočila Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. … z dne 10. 7. 2023 uradno deklarira kot nekaznivo izlivanje gneva.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0106-17/2024-2-MOC z dne 31. 1. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zavrnil zahtevo prosilca, ki se nanaša na posredovanje fotokopij dokumentov, ki bo izkazoval odposlana elektronska sporočila, ki se nanašajo na dokazni postopek v kazenskem postopku, ki pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, opr. št. …, teče zoper .... V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da se je pri odločanju oprl na ZDIJZ, ki določa način uresničevanja ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave RS, deloma pa tudi njeno vsebino. Dalje je organ povzel določbe ZDIJZ glede pojma informacije javnega značaja in kriterijev za obstoj informacije javnega značaja. Organ je po pregledu svojih evidenc in dokumentarnega gradiva ugotovil, da ne razpolaga z informacijo v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj informacija ne izvira iz delovnega področja organa in ni povezana z delom organa niti ni organ informacije pridobil v okviru svojih pristojnosti. Iz vsebine zahteve je namreč razvidno, da naj bi šlo za elektronska sporočila v zvezi z kazenskim postopkom, ki teče pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, opr. št. …, zoper sina prosilca, .... Zahtevana sporočila pa se z gotovostjo nahajajo bodisi v tožilskem spisu bodisi v sodnem spisu. Organ tako z zahtevano informacijo ne razpolaga, niti informacija, ki jo zahteva prosilec, ne izvira iz delovnega področja organa. Poleg tega organ pripominja, da ZDIJZ v 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varuje podatke, ki so bili sestavljeni v zvezi s sodnimi postopki, če bi razkritje škodovali izvedbi postopka. Glede na to, da se zahtevani dokumenti nanašajo na kazenski postopek, ki teče pri Okrožnem sodišču v Ljubljani zoper …, organ poudarja, da v luči teh določb ZDIJZ ni dolžan posredovati podatkov, ki se nanašajo na sodni postopek.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo dne 6. 2. 2024, v kateri med drugim navaja, da iz izpodbijane odločbe izhaja, da organ nima dokumentov, s katerimi bi lahko uradno izkazal pošiljanje sporočil točno določenega posameznika v zvezi s kazenskim postopkom, po drugi strani pa navaja, da dokumentov zaradi varstva sodnega postopka ni dolžan posredovati prosilcu. Ne glede na to, še navaja prosilec, je Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da gre v primeru elektronskih sporočil za nekaznivo izlivanje gneva. Od pritožbenega organa pričakuje, da bo uradno potrdil, da organ z dokumenti ne razpolaga.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 13. 2. 2024, odstopil v odločanje IP. IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Organ je dne 4. 3. 2024 IP posredoval dopis, v katerem navaja, da je neobstoj zahtevanih dokumentov ugotovil na podlagi pregleda spisa, v katerega knjiži grožnje …, ki sicer ne spadajo v kakšno drugo zadevo, tj. zadeva 0106-21/2022 in posredoval popis zadeve. Navedel je še, da so o vseh grožnjah, ki so jih poslali … ali ostali člani družine, ažurno obveščali Policijo postajo Bežigrad in Center za zaščito in varovanje, saj so bile vse grožnje namenjene varuhu, ki je varovana oseba. Dne 5. 3. 2024 je organ v telefonskem pogovoru še dodatno pojasnil, da vse prejete grožnje po elektronskih sporočilih posredujejo naprej Policiji in Centru za varovanje in zaščito. Glede kazenskega postopka, ki ga navaja prosilec, niso seznanjeni v zvezi s točno katerimi sporočili poteka postopek pred sodiščem, saj o tem niso bili obveščeni, prav tako niso prejeli obtožnice ali drugih dokumentov, iz katerih bi to izhajalo.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

Ker je organ prosilcu v obravnavanem primeru zavrnil dostop do informacij javnega značaja zaradi neobstoja dokumentov, je IP v nadaljevanju presojal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo oz. zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je sprejelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. ZDIJZ torej ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Ne prosilci, niti ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca ustvari določen dokument.

Po pregledu spisovne dokumentacije in ob upoštevanju pojasnil organa, IP ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Iz dokumentov konkretne zadeve namreč izhaja, da je organ prejemal elektronska sporočila oziroma grožnje, kot navaja organ, pri čemer vsa tovrstna pisanja organ posreduje naprej Policiji in Centru za zaščito in reševanje, ker je Varuh človekovih pravic varovana oseba (pri tem ne gre za podajanje ovadb, ampak zgolj seznanitev Policije in Centra za zaščito in reševanje glede prejetih vsebin). Organ je bil obveščen, da se v zvezi z grožnjami Varuhu vodi kazenski postopek (konkretno kazenski postopek z opr. št. … zoper …), ni pa bil organ seznanjen s tem, glede katerih točno določenih elektronskih sporočil se vodi postopek, saj o tem ni bil obveščen, niti ni prejel obtožnice v zadevi. Glede na navedeno tako IP ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumentom, kot ga zahteva prosilec, torej s fotokopijo dokumentacije, ki bi uradno izkazovala, da je točno določeni posameznik/točno odločena oseba naslovila, napisala, odposlala predmetna elektronska sporočila, glede katerih se vodi kazenski postopek opr. št. ... IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). Prav tako prosilec v svoji pritožbi niti izrecno ne zatrjuje, da organ s tako dokumentacijo razpolaga ali konkretno navaja, zakaj meni, da organ s takim dokumentom razpolaga, ampak zgolj pavšalno prereka odločitev organa in navaja za konkretni postopek nerelevantna dejstva. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Glede sklicevanja organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo sodnega postopka) pa IP poudarja, da je organ zgolj pavšalno navedel to izjemo, pri čemer je niti ni obrazložil, prav tako pa je podrobna razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka v primeru razkritja dokumentov, pridržana sodišču, ki v postopku odloča.

Na podlagi vsega navedenega tako IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Izpodbijana odločba je tako pravilna in na zakonu utemeljena, zato je IP na podlagi 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil (1. točka izreka te odločbe).

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka