prosilec - Varuh človekovih pravic RS

POVZETEK:

Prosilec je želel prejeti dokumente glede organizacije pozneje odpovedane konference organa. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, prosilec pa je pritožbo vložil v zvezi z vprašanjem kdo je izbral izhodišča in govorce za konferenco ter kdo so osebe, ki izobražujejo in usposabljajo posameznike o določeni teoriji, ki naj bi bila tema konference. IP je ugotovil, da organ podatka o tem, kdo je izbral izhodišča in govorce za konferenco, v svoji dokumentaciji nima. Ugotovil je tudi, da so bili predavatelji na konferenco vabljeni kot fizične osebe in da podlage za njihovo razkritje ni, saj do predavanja ni prišlo, hkrati pa predavanje ni predstavljalo opravljanja javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ni prišlo do porabe javnih sredstev, razkritje pa tudi ni v prevladujočem interesu javnosti, druge podlage za razkritje osebnih podatkov posameznikov pa IP ni ugotovil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-130/2023/4

Datum:  28. 6. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu: IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljnjem besedilu ZInfP), prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 24. 4. 2023, zoper odločbo Varuha človekovih pravic, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0106-26/2023-6-MA z dne 29. 3. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 20. 2. 2023 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je v elektronski obliki želel prejeti celotno dokumentacijo v povezavi z organizacijo konference ob 30. obletnici Konvencije o otrokovih pravicah, z naslovom »Odtujevanje otrok, med otrokovo željo in koristjo« v letu 2019, pri čemer je izpostavil, da zahteva velja za vso strokovno dokumentacijo, s katero organ razpolaga, reference, osebe, ki se s to problematiko pri organu ukvarjajo. Prejeti želi tudi dokazila o usposabljanju zagovornikov otrok s to problematiko in vso dokumentacijo, ki je bila in je na razpolago o tej problematiki, strokovne podlage, znanstvene podlage, članke, validacije, evalvacije, stroškovnike in popisne sezname.

(2) Organ je prosilca pozval, da zahtevo dopolni, predvsem z vidika bolj jasne opredelitve informacij, s katerimi se želi seznaniti. Prosilec je dne 27. 2. 2023 podal dopolnitev in navedel, da pričakuje kopije naslednjih dokumentov, vse od 1. 1. 2015 dalje:

- vabilo organa … za aktivno udeležbo na posvetu;

- predlog morebitnega samopredlagatelja … po promociji na posvetu, vključno z vsemi dokumenti;

- vso predhodno dokumentacijo o posvetu, ki je rezultirala v najavljeno predavanje … (kdo pri organu je to pregledal, katero dokumentacijo je v povezavi z vsebino proučil in strokovne reference najavljenega govorca … v povezavi z vsebino, vključno z dokazili o izobraževanju o odtujevanju otrok, diploma, nekaj, kar je oran prepričalo, da … ve o čem predava);

- sklep z vsemi prilogami, da se … odreče sodelovanje na posvetu, torej dokumente, ki so bili razlog za odpoved njegovega predavanja;

- vso strokovno dokumentacijo, s katero razpolaga organ, in ki se nanaša na "odtujevanje otrok" in dokumentacijo o tej "znanosti", vključno z vsemi referencami strokovnjakov, ki jo ta vsebina zasleduje;

- dokumente o usposabljanju zagovornikov in dokazila o usposobljenosti oziroma izobraževanju zagovornikov otrok, kolikor se vežejo na termin »odtujevanje otrok«.

(3) Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 0106-26/2023-6-MA z dne 29. 3. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). Organ je v postopku ugotovil, da z dokumentacijo o posvetu, ki je rezultirala v najavljeno predavanje … in s strokovno dokumentacijo, ki se nanaša na "odtujevanje otrok", vključno z vsemi referencami strokovnjakov, ki jo ta vsebina zasleduje, ne razpolaga, saj ti dokumenti ne obstajajo, ker jih organ ni izdelal.

(4) Organ je kot predmet zahteve prosilca identificiral spis št. 21.0-24/2019, »Posvet ob 30 let KOP« (spis), glede 1.,2., 3. in 5. alineje zahteve in konkretne zadeve pobudnikov (4. alineja zahteve). Organ je ugotovil, da predstavljajo dokumenti iz spisa organa in zadeve pobudnikov izjemo varstva osebnih podatkov. Organ je ugotovil, da se v spisu nahajajo osebni podatki udeležencev posveta (na dokumentih od zaporednimi številkami 22 – 40, 47 – 276 (prijave na posvet, obvestila o zamenjavi prijavljene osebe ali neudeležbi, in druga korespondenca z udeleženci). Ker do posveta ni prišlo, se posamezniki v spisu ne pojavljajo v zvezi z izvajanjem njihovih javnopravnih nalog oziroma funkcij, saj te niso bile izvedene oziroma opravljene, kar pomeni, da v tem delu zahtevani podatki (še) niso v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Organ je zaključil, da gre za varovane osebne podatke, saj ni podane podlage za njihovo razkritje.

(5)  Osebne podatke pobudnikov, njihovih družinskih članov, prič in druge navezne okoliščine je organ varoval na podlagi zaupnosti postopka pri organu (8. člen Zakona o varuhu človekovih pravic (v nadaljevanju ZVarCP). Z javno objavo osebnih podatkov v zadevah pobudnikov bi prišlo do kršitve načela zaupnosti postopka pri organu, obravnavane zadeve pa se nanašajo na otroke, zato so še posebej občutljive.

(6) Organ je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo tudi podatke, ki so varovani na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.  Dokumenti v spisu pod zaporednimi številkami: 1 – 21, 41 – 46 predstavljajo dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, saj vsebujejo interna dopisovanja v zvezi z organizacijo posveta in določajo tudi način organizacije posveta (informacije v zvezi z organizacijo).  Dokumenti naslavljajo izključno zaposlene pri organu in so tudi po vsebini namenjeni le njim. Gre za dokumente, ki zelo podrobno opisujejo stališča, mnenja, izkušnje in poslovne procese znotraj organa in druge vsebine, ki so izjemnega pomena za organ. Gre za interna, tehnična oz. operativna priporočila kako organizirati posvet na temo otrokovih pravic, pri čemer organ poudarja, da je bil posvet kasneje odpovedan, njegova izvedba pa za organ ni bila obvezna oziroma organ posveta sploh ni bil zavezan organizirati. Z javno objavo zahtevanih dokumentov iz spisa pod zaporednimi številkami: 1 – 21, 41 – 46, bi zato lahko prišlo tudi do napačnih interpretacij razlogov za odpoved posveta, pri laični javnosti pa bi lahko prišlo do napačnega razumevanja razlogov, iz katerih posvet naposled ni bil izveden, kar bi lahko negativno vplivalo tudi na področje zagovorništva otrok.

(7) Glede dokumentov v zadevah pobudnikov je organ ugotovil, da so tudi ti sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, saj predstavljajo komunikacijo med pobudnikom ter organom in izkazujejo medsebojno notranje zaupno razmerje med pobudnikom in organom, še posebej, ker se obravnavane zadeve pobudnikov nanašajo na otroke. Razkritje zahtevanih dokumentov v zadevah pobudnikov, ki se nanašajo na otroke, bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Institucija organa je namreč namenjena varovanju posameznikov in skupin takrat, ko sami ne morejo rešiti svojih težav pred pristojnimi organi, oziroma se pristojni organi ne odzivajo ali pa preprosto ne vedo, na koga se lahko še obrnejo za pomoč. Gre torej za področje, ki terja od zaposlenih pri organu posebno subtilnost, saj se srečujejo s primeri, ki so za posameznike ali skupine, ki se na organ obrnejo, posebno občutljivi.

(8) Organ je zaključil, da delnega dostopa do dokumentov ni mogoče izvesti. Če bi z uporabo instituta delnega dostopa organ prekrili vse varovane osebne podatke, ki jih vsebuje zahtevani dokument, ter tudi vse podatke, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razbrati varovane osebne podatke, bi prosilec razpolagal v primeru dokumentov iz:

- spisa pod zaporednimi številkami 22 – 40, 47 – 276 zgolj z neizpolnjenim »obrazcem«,

- spisa pod zaporednimi številkami 1 – 21, 41 – 46 in zahtev pobudnikov pa zgolj s praznimi listi, kar pa prosilcu ne bi prineslo nobenih smiselnih informacij in nobene dodane vrednosti, zaradi katere je vložil zahtevo za pridobitev zahtevanega dokumenta.

(9) Prosilec je dne 24. 4. 2023 zoper izpodbijano odločbo vložil v pritožbo, v kateri je navedel, da je organ v letu 2019 organiziral konferenco ob 30. obletnici Konvencije o otrokovih pravicah, na katero je bil kot eden od govornikov povabljen tudi ... Izvedba konference je bila zaradi številnih protestov združenj in posameznikov, ki se ukvarjajo s preprečevanjem družinskega nasilja, odpovedana. Proteste in jezen odziv je izzvalo zavedanje, da bo govornik na konferenci posameznik, ki …. Prosilec navaja, da je ogorčenje izzvala tudi tematika konference, saj gre za izmišljeno teorijo. Prosilec zaznava, da se organ tej teoriji ni odpovedal, na kar kažejo uporabniki, ki so bili deležni obravnave in pristopov s strani zagovornikov otrok, ki izhajajo iz koncepta starševskega odtujevanja. Prosilca zato zanima, na kakšen način je organ pripravil strokovna izhodišča in izbor govornikov na Konferenci iz leta 2019. Razkritje anomalij sistema selekcije pri izboru tematike konference in izboru govornikov je po mnenju prosilca v javnem interesu, saj se tovrstni incidenti ne smejo več pojavljati. Prosilca zanima tudi, kdo in na kakšen način izobražuje zagovornike o tej pseudo-teoriji, ki je škodljiva. Zato želi informacije o tem, kdo podučuje, izobražuje in usposablja zagovornike otrok s teorijo starševskega odtujevanja. Tudi te informacije so po mnenju prosilca v interesu javnosti, saj gre za nepriznano in škodljivo ideologijo, ki ne sodi v delovanje organa.

(10) Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 0106-26/2023-8-MA z dne 3. 5. 2023, dne 9. 5. 2023 pa je IP odstopil tudi vso dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec.

Pritožba ni utemeljena.

(11) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(12) IP ugotavlja, da je prosilec vložil pritožbo v delu, ki se nanaša na vprašanje, na kakšen način je organ pripravil strokovna izhodišča in izbor govornikov na konferenci in kdo so posamezniki, ki izobražujejo in usposabljajo posameznike s teorijo starševskega odtujevanja. IP je tako štel, da prosilec pri dostopu do ostalih informacij ne vztraja, zato te niso predmet tega pritožbenega postopka.

(13) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Glede dostopa do informacij na kakšen način je organ pripravil strokovna izhodišča in izbor govornikov na konferenci

(14) IP ugotavlja, da je prosilec z zahtevo z dne 20. 2. 2023 želel pridobiti celotno dokumentacijo v povezavi z organizacijo konference, vendar je zahtevo dne 26. 6. 2023 zožil in je zahteval le tisto dokumentacijo o posvetu, ki je rezultirala v najavljeno predavanje …. Prosilec je v pritožbi nato svojo zahtevo razširil, in sicer vztraja pri pridobitvi informacij, kdo je pripravil izbor govornikov na konferenci (torej vseh, op. IP). Prosilec po odločitvi organa prve stopnje svoje zahteve ne more širiti, kar pomeni, da se ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. IP je namreč kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca (tj. zoženo zahtevo, o kateri je odločil organ z izpodbijano odločbo), saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prosilec lahko s pritožbo oziroma novo zahtevo do izdaje odločbe na prvi stopnji zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti.

(15) Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca presojal v delu, ki se nanaša na vprašanje, na kakšen način je organ pripravil strokovna izhodišča in izbor govornikov, ki je rezultiral v najavljenem predavanju …

(16) Ob pregledu posredovane dokumentacije IP ugotavlja, da dokumentacija ne vsebuje informacij o pripravi strokovnih izhodišč konference, prav tako tudi ne načina izbora govornikov na konferenci.

(17) IP ugotavlja, da je organ celotno dokumentacijo, ki se nanaša na organizacijo posveta ob 30-letnici KOP, vodil v enotni zadevi, da je zadevi dodeljena številka zadeve, da so dokumenti v zadevi oštevilčeni in se vodijo po vrsti, kot izhaja iz popisa zadeve. Informacije, ki jih prosilec zahteva, se v zadevi ne nahajajo. Ker informacij pri organu ni oz. se te ne nahajajo v materializirani obliki, IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

(18) Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da ustvarijo nov dokument oz. da obstoječo dokumentacijo dopolnijo z informacijami, ki jih zahteva prosilec.

(19) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

(20) Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

Glede dostopa do informacij o posameznikih, ki izobražujejo in usposabljajo posameznike s teorijo starševskega odtujevanja

(21) IP ugotavlja, da se v odstopljenem spisu organa nahajajo podatki o posameznikih, ki so bili v okviru konference vabljeni, da pripravijo prispevek na temo odtujevanja otrok.

(22) IP hkrati ugotavlja, da ime in priimek posameznika, skladno s členom 4 (1) Splošne uredbe o varstvu podatkov (v nadaljevanju Splošna uredba) predstavljata osebni podatek posameznika. Razkritje osebnega podatka po členu 4 (2) Splošne uredbe predstavlja obdelavo osebnih podatkov, za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(23) Pri presoji ali je podana zakonska podlaga za razkritje osebnih podatkov predavateljev na konferenci, je IP ugotovil, da bi zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavljal ZDIJZ. ZDIJZ sam po sebi sicer ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

(24) Ob pregledu dokumentacije IP ugotavlja, da so bili posamezniki na konferenco vabljeni kot fizične osebe in niso bili napoteni s strani delodajalca v okviru opravljanja javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Iz zadeve tako izhaja, da posamezniki (tudi če sicer so javni uslužbenci in funkcionarji), ki naj bi izvedli prispevek na konferenci, tega niso počeli v okviru svojih delovnih obveznosti, temveč kot fizične osebe. Ob tem je IP upošteval še, da do konference zaradi odpovedi ni prišlo. Iz navedenega izhaja, da podatki posameznikov, ki izhajajo iz vabil k predavanju oz. morebitnih odziv vabljenega, ne predstavljajo podatkov, ki bi bili povezani s porabo javnih sredstev (saj do porabe javnih sredstev ni prišlo), prav tako tudi ne gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato razkritje osebnih podatkov na tej podlagi ni dopustno.

(25) IP tudi meni, da informacija o tem, kdo naj bi predaval na konferenci organa, ki je bila naknadno odpovedana, ne predstavlja informacije, za razkritje katere bi bil podan prevladujoči javni interes, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

(26) Ker se je prosilec v pritožbenem postopku skliceval na javni interes, je IP po uradni dolžnosti, v okviru presoje materialnega prava, v nadaljevanju opravil tudi presojo, ali za razkritje osebnih podatkov obstaja javni interes v smislu drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Takšna odločitev je smiselno skladna tudi s prakso Upravnega sodišča v nedavni sodbi, opr. št. I U 1382/2019-28 z dne 26. 5. 2022 (23. točka obrazložitve), iz katere izhaja, da lahko IP izvaja test javnega interesa po uradni dolžnosti ob upoštevanju logične metode razlage določbe drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in izhodišč 247. člena ZUP, ki določa obseg pritožbenega preizkusa izpodbijanega akta.

(27) V zvezi z izvedbo testa interesa javnosti, IP najprej pojasnjuje, da je v skladu z novejšo sodno prakso pojem javnega interesa nedoločen pravni pojem, ki ga je treba vsebinsko napolniti v vsakem konkretnem primeru. Javni interes je abstrakten in splošen, kaže pa se kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Javni interes se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah. Podan je v vseh vrstah situacij, v katerih je izražena potreba po odgovornosti in transparentnosti odločanja, in ki sprožajo javno razpravo. Javni interes je močan na primer v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd.

(28) Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. IP je tako v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane kot osebni podatek konkretnih posameznikov, na katere se nanašajo.

(29) Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do obravnavanih dokumentov na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo to za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkretne dokumente. Prosilec javni interes konkretizira s sklicevanjem na sporno in škodljivo prakso starševskega odtujevanja, zato naj bi bil prevladujoči interes izkazan s tem, da bo javnost seznanjena, kdo in na kakšen način izobražuje zagovornike o tej škodljivi teoriji. Po presoji IP ti argumenti niso dovolj tehtni, da bi presegli razloge, na katerih temelji opredelitev izjeme od prostega dostopa v konkretnem primeru.

(30) Po presoji IP v konkretnem primeru ne gre za primer, v katerem bi bilo treba zahtevane informacije razkriti javnosti zaradi ogrožanja vrednot, kot so življenje in zdravje ljudi, javna varnost in podobno. Prosilec v pritožbi zgolj oporeka uporabi določene teorije, v presojo ustreznosti katere se IP ni spuščal, saj to ne sodi v njegovo pristojnost, ugotavlja pa, da sodelovanje na konferenci, ki se nanaša na konkretno teorijo v tem primeru ne predstavlja informacije, ki bi bila za javnost takšnega pomena, da bi lahko presegla izjemo varstva osebnih podatkov. Ob tem IP izhaja iz dejstva, da do konference zaradi odpovedi ni prišlo, da sodelovanje na konferenci ne pomeni nujno, da bi posamezniki predavali o stališčih, ki so tej teoriji v podporo, saj bi prispevki lahko zavzeli drugačno ali nasprotno stališče, prav tako okoliščine obravnavane zadeve niso takšne, da bi seznanitev z vabljenimi oz. potrjenimi predavatelji lahko prispevala k interesom širše javnosti.

(31) IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012) izhaja, da je javni interes glede razkritja zahtevanih informacij podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote niso ogrožene. Tako pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

(32) IP v konkretnem primeru ni našel zakonite pravne podlage, ki bi dopuščala razkritje navedenih podatkov, kar pomeni, da zahtevane informacije predstavljajo varovane osebne podatke, dostop do katerih se zavrne na podlagi 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(33) Če organ druge stopnje spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne. IP ugotavlja, da je organ ravnal zakonito, ker je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil, vendar je zavrnitev utemeljil na izjemi notranjega delovanja, ki v konkretnem primeru ni podana, zato je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge (izjema varstva osebnih podatkov), pritožbo pa zavrnil, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

(34) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

(35) Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka