prosilec - Varuh človekovih pravic RS

POVZETEK:

IP je v konkretnem primeru ugotovil obstoj izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatki), saj je prosilec zahtevo vezal na točno določeno fizično osebo, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ.  Glede na navedeno IP v pritožbenem postopku ni ugotavljal, ali organ resnično ne razpolaga za zahtevanimi dokumenti, kot to zatrjuje v izpodbijani odločbi, ampak je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-253/2022/2
Datum: 7. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 31. 8. 2022, zoper odločbo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 0106-40/2022-2-MOC z dne 26. 8. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.    Pritožba prosilca z dne 31. 8. 2022 zoper odločbo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, št. 0106-40/2022-2-MOC z dne 26. 8. 2022, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 29. 7. 2022 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s sledečo vsebino: »V kontekstu spodaj izpostavljenih pravnomočnih sodb VS RS in ESČP, ki enoznačno dokazujejo udbaško zločinstvo kučanove udbomafije vs. družini ….vas pozivam, da me v skladu z ZDIJZ opremite:
•    s fco vse dokumentacije, iz katere bo razvidno vaše ukrepanje zoper tozadevno kriminalno zločinstvo deležnikov fašistično udbaške oblasti, ki evidentno enoznačno izhaja iz postulatov navedenih sodb in/oz.
•    s fco vseh dokumentov iz katerih bo razvidno, da ste tozadevno zoper deležnike kriminalnega zločinstva fašistično udbaške oblasti - spoštovali dolžnost, ki vam jo nalaga 145. čl. ZKP…
Ob tem se mi je utrnila misel/vprašanje, ko je sin …. PONOVNO!!! v NEZAKONITEM!!! priporu, čemu je - v udbaško balkansko sprostituirani RS - oblastno zločinsko kriminalno UNIČENO! življenja otroka/sina, rojenega v običajni zakonski zvezi SLOVENSKIM STARŠEM, ki sta bila rojena SLOVENSKIM STARŠEM v običajni zakonski zvezi – manj vredno kot življenje enega pankrta rojenega v izven zakonski zvezi, pa čeprav je tega pankrta zaplodil sam nekdanji predsednik pro/udbaške fašistično komunistične naslednice diktatorske kriminalno zločinske krvavokrvoločne ZKS!?...Mi znate morebiti vi odgovoriti na slednje vprašanje!?«.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 0106-40/2022-2-MOC z dne 26. 8. 20, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je po pregledu svojih evidenc in dokumentarnega gradiva ugotovil, da ne razpolaga z zahtevanimi informacijami.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 31. 8. 2022 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Prosilec v pritožbi navaja sledeče: »Tozadevno imam pred seboj tri dokončne pravnomočne sodbe – dve VS RS št. 198/2018 in VS RS št. 52710/2013 in sodbo ESČP št. 60503/2015, ki skupaj enoznačno! izkazujejo vsaj ŠEST!!! različnih kršitev človekovih pravic sinu …. po Konvenciji, ki ima vsega 18/osemnajst zapisanih kršitev človekovih pravic… Ob šestih! tovrstnih uradno pravnomočno potrjenih BRUTALNIH necivilizacijskih kršitvah človekovih pravic sinu …., varuh!??? človekovih pravic ni zaznal niti enega kriminalno zločinskega dejanja njemu ljubih fašističnoudbaških oblastnikov, ki bi izzvalo primerno javno reakcijo, če bi bil varuh človekovih pravic resnično Varuh človekovih pravic, ne pa en navaden udbaški aparatčik katerega edina značilnost je kognitivna prikrajšanost intelektualne podhranjenosti, kar vse je privedlo do popolnega razvrednotenja institucije Varuha človekovih pravic… Kot primerna javna reakcija se šteje ukrepanje varuha človekovih pravic v kontekstu 145. čl. ZKP, ki nalaga eksplicitno dolžnost vsakemu državnemu organu, ki se pri lastnem delu sooča s kriminalnimi zločinskimi dejanji, še posebej, ko tovrstna dejanja udbaški aparatčiki v zlorabi oblasti izvajajo NAKLEPNO!!!, kot to vse velja v tozadevnih kršitvah človekovih pravic sinu ….… Od pritožbenega organa pričakujem, da bo v kontekstu ZDIJZ oz. njegovih zakonskih pooblastil preveril, ali Urad varuha človekovih pravic v množici predmetnih NAKLEPNIH!!! arbitrarnih fašistično udbaških kriminalno zločinskih kršitvah človekovih pravic sinu …. res ni zaznal niti enega elementa zakonsko predpisane dolžnosti, ki mu jo nalaga 145. čl. ZKP!?, saj resnično ne verjamem, da imamo v nasprotnem v RS tako zanikrno neodzivnega varuha!??? človekovih pravic…«.

IP je dne 31. 8. 2022 prejel dopis organa, št. 0106-40/2022-4-MOC z dne 31. 8. 2022, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec od organa zahteval posredovanje fotokopij dokumentacije v zvezi z morebitnim ukrepanjem organa zoper pristojne sodne organe, ki so vodili kazenske postopke in izrekli sodbe sinu prosilca, …..

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.
V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). 
Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).
Glede na to, da je prosilec zahteval dokumente, ki se nanašajo na njegovega sina, …, torej na točno določeno fizično osebo, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je dostop do zahtevanih dokumentov potrebno zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov - 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
IP ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval dokumente z navedbo imena in priimka posameznika, zato tudi, v primeru obstoja zahtevanih dokumentov, s prekritjem vsebovanih osebnih podatkov ne bi bilo mogoče zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti dokumenti nanašajo. 

V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014 ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 409/2021-23 z dne 20. 7. 2022, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke z navedbo imena in priimka posameznika, kot je to v konkretnem primeru.

Ker je IP v konkretnem primeru ugotovil obstoj izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatki) v pritožbenem postopku ni ugotavljal, ali organ resnično ne razpolaga za zahtevanimi dokumenti, kot to zatrjuje v izpodbijani odločbi. 

Na podlagi zgoraj navedenega je IP pritožbo prosilca, na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka