prosilec - Varuh človekovih pravic RS

POVZETEK:

IP je v konkretnem primeru ugotovil obstoj izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatki), saj je prosilec zahtevo vezal na točno določeno fizično osebo, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ.  Glede na navedeno IP v pritožbenem postopku ni ugotavljal, ali organ resnično ne razpolaga za zahtevanimi dokumenti, kot to zatrjuje v izpodbijani odločbi, ampak je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-235/2022/2
Datum: 11. 8. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilec), z dne 28. 7. 2022, zoper odločbo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 0106-37/2022-6-NA z dne 28. 7. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.    Pritožba prosilca z dne 28. 7. 2022 zoper odločbo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, št. 0106-37/2022-6-NA z dne 28. 7. 2022, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 16. 7. 2022 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s sledečo vsebino: »V kontekstu IJZ vas vljudno prosim za fco vse! dokumentacije, ki je nastala ob tozadevnem poizvedovanju policije v letošnjem letu, vse v zvezi s sinom …., kjer so vaši uslužbenci …. v službenih prostorih Urada varuha človekovih pravic v benevolentnem sodelovanju s policijo, vse v kakršnokoli že korist oblasti – iz/pričali karkoli že, vse verjetno brez omembe enega od elementov predmetnih sodnih sodb.«.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 0106-37/2022-6-NA z dne 28. 7. 2022, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da je pri pregledu svojih evidenc in dokumentarnega gradiva ugotovil, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Iz vsebine zahteve je po mnenju organa razvidno, da naj bi šlo za izjave, dane policiji v zvezi s (pred)kazenskim postopkom, ki teče zoper sina prosilca, zahtevane izjave pa se po vsej verjetnosti nahajajo bodisi v tožilskem bodisi sodnem spisu.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 28. 7. 2022 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. 

IP je dne 8. 8. 2022 prejel dopis organa št. 0106-37/2022-10-NA z dne 4. 8. 2022, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec od organa zahteval posredovanje fotokopij dokumentacije v zvezi z izjavami, ki so jih policiji posredovali v zahtevi poimensko navedeni uslužbenci organa v zvezi s kazenskim postopkom, ki teče zoper sina prosilca, …..

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.
V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). 
Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).
Glede na to, da je prosilec zahteval dokumente, ki se nanašajo na njegovega sina,…., torej na točno določeno fizično osebo, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je dostop do zahtevanih dokumentov potrebno zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov - 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
IP ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval dokumente, ki se nanašajo na točno določeno fizično osebo, torej na njegovega sina, zato tudi, v primeru obstoja zahtevanih dokumentov, s prekritjem vsebovanih osebnih podatkov ne bi bilo mogoče zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti dokumenti nanašajo, saj bo prosilcu vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki. 

V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014 ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 409/2021-23 z dne 20. 7. 2022, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika (z imenom in priimkom), kot je to nedvomno tudi v konkretnem primeru.

Ker je IP v konkretnem primeru ugotovil obstoj izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatki) v pritožbenem postopku ni ugotavljal, ali organ resnično ne razpolaga za zahtevanimi dokumenti, kot to zatrjuje v izpodbijani odločbi. Dejstvo je namreč, da je prosilec že v sami zahtevi navedel ime in priimek fizične osebe, na katero se nanašajo zahtevani dokumenti in posledično tudi v primeru obstoja zahtevanih dokumentov dostop,torej glede na samo formulacijo zahteve prosilca, ne bi bil mogoč, saj, kot že zgoraj navedeno, tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi bilo mogoče zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti dokumenti nanašajo.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP pritožbo prosilca, na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka