prosilec - Varuh človekovih pravic
+ -Številka: 090-14/2026
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do informacij, ki so nastale v zvezi s pobudami prosilke za ukrepanje, zaradi izjeme notranjega delovanja organa. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je bila zahteva prosilke postavljena na način, da zahteva informacije, ki so nastale v zvezi z njenimi pobudami za ukrepanje, torej v povezavi s poimensko navedeno fizično osebo, zato je šlo za vprašanje, ali obstaja zakonska podlaga za njihovo javno razkritje oz. posredovanje prosilki po ZDIJZ. IP je vpogledal v dokumenta, ki sta predmet presoje, in ugotovil, da ZVarCP ne dopušča obdelave osebnih podatkov, ki bi omogočala prost dostop do podatkov, ki so predmet zahteve prosilke. Prav tako podlage za razkritje zahtevanih informacij ne predstavlja niti ZDIJZ. IP je ob tem poudaril, da je neutemeljena in nerelevantna pritožbena navedba prosilke, da so ji njeni osebni podatki že znani in da jih organu pred njo ni treba varovati, saj se dostop do informacij javnega značaja nikoli ne presoja v luči, kaj je prosilki znano, temveč kot rečeno, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki so lahko prosto dostopne vsakomur. IP se je strinjal, da ima prosilka, tako kot vsak posameznik, pravico do vpogleda v lastne osebne podatke, vendar pa te pravice ne more uveljavljati v postopku po ZDIJZ, ki ima povsem drug namen, to je pridobiti informacije, ki so prosto dostopne za vse in to v enakem obsegu. IP je pritožbo zavrnil zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov.
ODLOČBA:
Številka: 090-14/2026/2
Datum: 24. 3. 2026
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka) z dne 8. 1. 2026, zoper odločbo Republike Slovenije, Varuha človekovih pravic, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0106-55/2025-2-115102 z dne 18. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilke z dne 8. 1. 2026, zoper odločbo Republike Slovenije, Varuha človekovih pravic, št. 0106-55/2025-2-115102 z dne 18. 12. 2025, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
(1) Prosilka je dne 15. 12. 2025 na organ vložila zahtevo po ZDIJZ, da ji ta v elektronski obliki ali na naslov, posreduje informacije, ki so nastale v zvezi z njenimi pobudami za ukrepanje Občine Ajdovščina in Medobčinske inšpekcijske in medobčinske redarske službe, Medobčinska uprava Mestne občine Nova Gorica, Občine Ajdovščina in Občine Brda, zaradi uzurpacije javnega dobra (parcele ):
- Odgovor oz. mnenje inšpektorja Medobčinske inšpekcijske in medobčinske redarske službe Medobčinske uprave Mestne občine Nova Gorica, Občine Ajdovščina in Občine Brda, ki ga je inšpektor poslal Varuhu človekovih pravic po prejemu njene pobude (poslano 1. 5. 2015 in 9. 10. 2025), kjer je inšpektor navedel, da je sporno zemljišče »dvorišče lastnika «,
- Odgovor oz. pojasnilo Občine Ajdovščina, ki ga je Občina poslala Varuhu človekovih pravic po prejemu njenih pobud, v katerem se opredeljuje do uzurpacije javnega dobra s strani soseda.
- Uradno poročilo/sklep Varuha človekovih pravic o zaključku njene zadeve, ki je bila eskalirana tudi na Kolegij Varuha (12. 11. 2025).
Prosilka je na koncu dodala, da so zgoraj navedeni dokumenti ključni za uveljavljanje njenih pravic in so bili ustvarjeni v zvezi z delovanjem javnega organa (Inšpektorat/Občina), zato predstavljajo informacije javnega značaja.
(2) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št. 0106-55/2025-2-115102 z dne 18. 12. 2025, s katero je zahtevo zavrnil. Odločil je še, da stroški niso nastali.
(3) V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilke in določbe ZDIJZ ter navedel, da je dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolaga (več). Upoštevaje navedeno, je zahtevo prosilke zavrnil v tretji točki zahteve, v kateri zahteva uradno poročilo/sklep Varuha človekovih pravic o zaključku zadeve, ki je bila eskalirana tudi na Kolegij Varuha (12.11. 2025), saj zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, ker jih organ ni izdelal oziroma z njimi ne razpolaga. Organ je zato zaključil, da zahtevi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi, ker zahtevani dokumenti ne obstajajo. V nadaljevanju je organ odločal o zahtevi prosilke, da ji posreduje odgovor oziroma mnenje inšpektorja Medobčinske inšpekcijske in medobčinske redarske službe Medobčinske uprave Mestne občine Nova Gorica, Občine Ajdovščina in Občine Brda, ki ga je inšpektor poslal organu po prejemu pobude (poslano 1. 5. 2025 in 9.10. 2025), kjer je inšpektor navedel, da je sporno zemljišče »dvorišče lastnika« ter odgovor oziroma pojasnilo Občine Ajdovščina, ki ga je občina poslala Varuhu človekovih pravic po prejemu pobud, v katerem se opredeljuje do uzurpacije javnega dobra s strani soseda. Organ je svojo odločitev za zavrnitev dostopa do navedenih dokumentov utemeljiv z dejstvom, da vsebujejo informacije, ki predstavljajo izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ je obrazložil, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v okviru vodenja neformalnega postopka po določbah ZVarCP, ki organu daje pristojnost, da od državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (organi) pridobi vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti, ki mu omogočajo izvedbo preiskave (6. člen). Varuh ima namreč možnost samostojne in neodvisne preiskave vsakega primera pri organih, ki spadajo v njegovo pristojnost. V ta namen ima možnost pridobiti vse informacije, opraviti ogled v spise ter izvesti napovedane ali nenapovedane preglede pri organih. Če na tej podlagi ugotovi nepravilnosti, lahko organom predlaga, naj ugotovljeno kršitev ali nepravilnost odpravijo, včasih priporoča tudi, kako naj jo odpravijo, ali celo predlaga povrnitev škode. Organ je ugotovil, da prosilka zahteva dokumente, ki predstavljajo komunikacijo med njim in organi v okviru vodenja neformalnega postopka, ki ga je organ začel na pobudo pobudnice. Vsebinsko so informacije v spisu vezane na vprašanje kršitev, na katere opozarja pobudnica, zato nedvomno izkazujejo medsebojno notranje zaupno razmerje med pobudnico in organom. Organ ugotavlja, da bi razkritje teh dokumentov povzročilo motnje pri njegovem delovanju oziroma dejavnosti. Institucija Varuha je namreč namenjena varovanju posameznikov in skupin takrat, ko sami ne morejo rešiti svojih težav pred pristojnimi organi oziroma se pristojni organi ne odzivajo ali pa preprosto ne vedo, na koga se lahko še obrnejo za pomoč. Gre torej za področje, ki terja od zaposlenih pri organu posebno subtilnost, saj se srečujejo s primeri, ki so za ljudi ali skupine, ki se na organ obrnejo, posebno občutljivi. Zato je zakonodajalec že v področni zakonodaji predpisal, da je postopek pri organu zaupen, s čimer je nedvomno želel zaščititi pobudnike pred morebitnim šikaniranjem ali drugimi pritiski. Navedeno pomeni, da pobudniki od organa utemeljeno pričakujejo, da bo z informacijami, s katerimi ga pobudniki seznanijo in jih organ v okviru postopka pridobi, ravnal še posebej pazljivo. Bistvo takšne komunikacije je v zaupnem odnosu med pobudnikom, ki se je znašel v težavah, in organom, katerega osnovna naloga je v neformalnem varovanju skupin ali posameznikov pred kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Razkritje takšnih primerov bi porušilo zaupanje pobudnikov v organ in jih odvrnilo od uporabe te neformalne poti za varstvo njihovih pravic. S tem bi organ dejansko izgubil svoj smisel in pomen kot ustavno zagotovljen institut. Organ je ob tem posebej poudaril, da dokumenti, ki jih organ pridobi ob obravnavi konkretne pobude, ne predstavljajo dejstev v smislu delovanja same institucije, ampak jih organ preučuje z vidika kršenja človekovih pravic in svoboščin. Če organ zazna kršitve, sprejme odločitve, s katerimi deluje navzven do organov in javnosti. Pri tem ne sprejme oblastnih odločitev, temveč z močjo argumentov in ugledom, ki ga institut organa uživa v družbi, vpliva na organe, da odpravijo zaznane kršitve človekovih pravic in svoboščin. Razkritje vsebine spisa, ki ga vodi organ v neformalnem postopku, bi povzročilo motnje v delovanju institucije organa, saj bi poseglo v samo bistvo postopka, ki izhaja iz načela zaupnosti, zaradi česar bi bil ogrožen njegov smisel in pomen. Če je namreč zaupanje porušeno oziroma obstaja bojazen, da bodo dokumenti, ki so si jih Varuh in organi izmenjali za namene neformalnega postopka, dostopni na podlagi določb ZDIJZ, lahko pride do situacije, ko je vprašljivo samo delovanje organa. Upoštevaje navedeno motnje, ki bi nastale pri delovanju oziroma dejavnosti organa, ni mogoče gledati zgolj v povezavi z razkritjem konkretnega spisa, temveč je treba presojati vse vidike celotnega procesa notranjega delovanja organa, ki naj bi se ga s to izjemo varovalo.
(4) Zoper navedeno odločbo je prosilka dne 12. 1. 2026 vložila pritožbo, ker meni, da je sklicevanje organa na izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ neutemeljeno in pravno nevzdržno. Izpostavila je stališče organa, da je treba »zaščititi pobudnika…«, in navedla, da je takšen argument protisloven, saj je sama hkrati tudi pobudnica v predmetni zadevi pred organom. Tako organ ne ščiti nje (pobudnice) pred javnostjo, temveč pred njo skriva odgovore javnih organov, ki se nanašaj na njeno pravico in njeno pobudo. Prosilka meni, da pravni standard »motenj pri delovanju organa« ni izpolnjen, če pobudnik sam zahteva vpogled v spis, ki se nanaša nanj. Organ s skrivanjem odgovorov inšpektorata pred pobudnico ne varuje instituta Varuha, temveč onemogoča pobudnici, da bi preverila dejstva, ki jih navajajo nadzorovani organi. Prosilka nadalje tudi poudarja, da dokumenti zunanjih organov niso »notranje delovanje« organa. Zahtevani dokumenti (odgovor inšpektorata, pojasnilo občine) po svoji naravi niso dokumenti notranjega delovanja organa (kot bi bili npr. interni osnutki mnenj, beležke posvetovanj uslužbencev Varuha). Gre za uradne dopise zavezancev po ZDIJZ (Občina, Inšpektorat), ki so bili poslani organu. Dejstvo, da javni organ (inšpektorat) pošlje odgovor organu, temu dokumentu ne odvzame statusa informacije javnega značaja. Inšpektorat in občina sta organa javne oblasti, njuno delovanje mora biti transparentno. Ne moreta pričakovati »zaupnosti« glede vprašanj uzurpacije javnega dobra zgolj zato, ker odgovarjata organu. Če organ trdi, da organi ne bi več »iskreno sodelovali«, če bi vedeli, da bo odgovor javen, s tem pravzaprav pritrjuje, da organi organom pregona ali nadzora poročajo drugače kot javnosti, kar je v nasprotju z načelom zakonitosti in transparentnosti javne uprave. Glede sklicevanje organa na prakso IP št. 090-146/2023, meni, da ni ustrezno, saj dejansko stanje v njenem primeru ni primerljivo. Prosilka (in pobudnica) želi videti odgovore nasprotne strani, ki se tičejo njenih pravic in javnega dobra. Prosilka nadalje meni, da je podan tudi javni interes, saj gre v konkretnem primeru za vprašanje uzurpacije javnega dobra (zemljišče, ki naj bi bilo »dvorišče zasebnika«, čeprav je javno dobro). Obstaja močan javni interes, da se razkrije, kako inšpekcijske službe in občine ukrepajo (ali ne ukrepajo) v primerih, ko posamezniki uzurpirajo javno lastnino. Javnost ima pravico vedeti, ali inšpektor v postopku pred organom navaja resnična dejstva. Transparentnost upravljanja z javnim premoženjem in nadzor nad delom inšpekcij v tem primeru pretehtata nad interesom organa. Organ ne sme postati instrument za prikrivanje morebitnega nezakonitega delovanja inšpekcijskih služb pod pretvezo« varstva zaupnosti postopka«.
(5) Organ je z dopisom z dne 13. 1. 2026, št. 0106-55/2025-2-115102 poslal pritožbo prosilke v odločanje IP.
Pritožba ni utemeljena.
(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.
Glede kriterija materializirane oblike
(7) Organ v izpodbijani odločbi sicer ni konkretiziral samih dokumentov, ki ustrezajo prvi in drugi točki zahteve, vendar pa je potrdil, da z njimi razpolaga in da sodijo v njegovo delovno področje, saj z njimi razpolaga v okviru vodenja neformalnega postopka po ZVarCP. Sporno pa je vprašanje, ali je podana izjema notranjega delovanja organa, na katero se je skliceval organ. Ob tem IP ugotavlja, da v pritožbi prosilka ne nasprotuje odločitvi organa, da ne razpolaga z informacijo iz tretje točke zahteve, kar pomeni, da je odločitev organa v tem delu dokončna in pravnomočna.
(8) Organ je IP posredoval spis št. 14.5-5/2025-11309, v katerem sta dokumenta: Odgovor na poizvedbo o ureditvi statusa zemljišča, ki ga je organu posredovala Občina Ajdovščina, št. 478-133/2018-61 z dne 16. 9. 2025 ter odgovor na poizvedbo glede podanih prijav pobudnice v vasi poslan organu s strani Medobčinske uprave Mestne občine Nova Gorica, Občine Ajdovščina in Občine Brda z dne 23. 6. 2025. št. 221-3/2020-55. To pomeni, da je nedvomno podan kriterij materializirane oblike.
Glede izjeme varstva osebnih podatkov
(9) Organ se je pri zavrnitvi zahteve sicer skliceval na izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar pa IP ugotavlja, da je bila zahteva prosilke postavljena na način, da zahteva informacije, ki so nastale v zvezi z njenimi pobudami za ukrepanje, torej v povezavi s poimensko navedeno fizično osebo, zato gre za vprašanje, ali je obdelava navedenih osebnih podatkov na način prostega dostopa zakonita, oziroma povedano drugače, ali obstaja zakonska podlaga za njihovo javno razkritje oz. posredovanje prosilki po ZDIJZ. Razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago namreč prav tako pomeni obdelavo osebnih podatkov, za katero mora imeti upravljavec podlago v zakonu.
(10) V obravnavanem primeru je prosilka zahtevala dostop do informacij, s katerimi organ razpolaga na podlagi določb ZVarCP, ki v 6.a členu izrecno določa, da organ osebne podatke s katerimi upravlja, obdeluje za namene delovanja v postopkih po tem zakonu, vključno z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin oseb iz prejšnjega stavka (pobudnikov, posameznikov, za katere je vložil ustavno pritožbo, in drugih posameznikov, kadar je postopek začel na lastno pobudo) oziroma preučevanja, če je prišlo do kršitev njihovih pravic ali svoboščin, ali za izvajanje nadzorov na lastno pobudo glede stanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ob tem je še posebej določeno, da se zaradi spoštovanja načela zaupnosti postopka iz prvega odstavka 8. člena ZVarCP, podatki v zbirki hranijo trajno pri varuhu (4. odst. 6.a člena ZVarCP).
(11) IP je vpogledal v dokumenta, ki sta predmet presoje, in ugotavlja, da zgoraj navedena pravna podlaga ne dopušča obdelave osebnih podatkov, ki bi omogočala prost dostop do podatkov, ki so predmet zahteve prosilke. Prav tako pa podlage za razkritje zahtevanih informacij ne predstavlja niti ZDIJZ, ki sicer kot specialni predpis v tretjem odstavku 6. člena posega tudi na področje osebnih podatkov ter izrecno določa, da izjema varstva osebnih podatkov (in tudi druge izjeme) ni podana, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker v konkretnem primeru zahtevani podatki, ne sodijo v navedeno kategorijo podatkov, izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. čl. ZDIJZ ni presežena.
(12) IP ugotavlja, da v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Dejstvo je namreč, da je prosilka zahtevala podatke, ki se nanašajo na njo, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi bilo mogoče zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.
(13) V tem delu IP dodaja, da za odločitev v konkretni zadevi tudi ni pomembno, da je prosilka zahtevala podatke, ki se nanašajo nanjo osebno, saj se dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja namreč ni bistveno, ali ima prosilka posebne razloge, zaradi katerih zahteva informacije, temveč je treba presoditi, ali gre za dokumente, ki so prosto - javno dostopni vsakomur. Pri presoji, ali lahko prosilka pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. ZDIJZ namreč sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Tudi sama zahteva, vložena s strani osebe, katere osebni podatki se zahtevajo, tega ne omogoča, oziroma takšne zahteve ni mogoče obravnavati kot »privolitve« v obdelavo osebnih podatkov na način »prostega dostopa«, tudi če bi prosilka to izrecno izjavila. Gre za varovalko, ki primarno varuje prav posameznike pred nezakonitim razkritjem osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja. V postopku po ZDIJZ je dolžnost organa prve stopnje kot tudi IP, da vselej varuje varovane osebne podatke (in druge izjeme po ZDIJZ) v takšnem obsegu, kot da bi bil prosilec katerakoli tretja oseba (načelo erga omnes). Glede na navedeno je neutemeljena in nerelevantna pritožbena navedba prosilke, da so ji njeni osebni podatki že znani in da jih organu pred njo ni treba varovati, saj se dostop do informacij javnega značaja nikoli ne presoja v luči, kaj je prosilki znano, temveč kot rečeno, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki so lahko prosto dostopne vsakomur. IP se strinja, da ima prosilka, tako kot vsak posameznik, pravico do vpogleda v lastne osebne podatke[1], vendar pa te pravice ne more uveljavljati v postopku po ZDIJZ, ki ima povsem drug namen, to je pridobiti informacije, ki so prosto dostopne za vse in to v enakem obsegu.
Glede javnega interesa
(14) Prosilka se nadalje v pritožbi sklicuje na javni interes, za katerega pa IP ugotavlja, da ni izkazan. Kot izhaja iz zahteve, se prosilka na javni interes ni sklicevala niti ga ne zasleduje, saj je izrecno zapisala, »da so zahtevani dokumenti ključni za uveljavljanje njenih pravic«, zaradi česar okoliščine, ki bi opravičevale razkritje osebnih podatkov na podlagi javnega interesa, že iz tega razloga niso izpolnjene. IP se pri tem sklicuje na prakso Upravnega sodišča RS, ki je v svojih odločitvah (npr. sodba številka IU 1488/2011, IU 1992/2010, IU 54/2017-16 in III U 80/2018-29) zavzelo stališče, da je treba javni interes za razkritje izjem po ZDIJZ uporabiti zgolj v izjemnih primerih, kadar gre za ogrožanja vrednot, kot so življenje in zdravje Ijudi, javna varnost in podobno, kar pa v obravnavanem primeru ni podano niti izkazano.
Sklepno
(15) Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatki), drugih morebitnih izjem v pritožbenem postopku ni preizkušal oz. se do izjeme varstva notranjega delovanja organa, na katero se je skliceval organ, ni posebej opredeljeval.
(16) Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(17) Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
[1] Seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ki jo zagotavlja 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, je samostojen postopek, ki se ne presoja v postopku po ZDIJZ.