prosilec - Varuh človekovih pravic

POZVETEK:

Organ je zavrgel pritožbo prosilca zoper odgovor organa, s katerim je organ posredoval prosilcu določena pojasnila, med drugim tudi pojasnilo, da je zahteva, podana po elektronski pošti, brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, neformalna zahteva, in ker takšna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku, ni treba izdati odločbe, prosilec pa nima pravice do pritožbe. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ odločil pravilno, ko je štel zahtevo prosilca z dne 22. 7. 2025 za neformalno zahtevo in, ker neformalna zahteva nima pravnega varstva, je organ nadalje ravnal pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom zavrgel pritožbo prosilca zoper odgovor organa št. VDT-Tu-9-5/9/2025/2 z dne 26. 8. 2025. IP je tako pritožbo prosilca zoper sklep organa zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-343/2025/6

Datum: 3. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 7. 2025, zoper odločbo Varuha človekovih pravic RS, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0106-47/2025-2-115102 z dne 11. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 23. 7. 2025 se delno ugodi in se odločba Varuha človekovih pravic RS, št. 0106-47/2025-2-115102 z dne 11. 7. 2025, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo dopisa Inšpektorata RS za stanovanja št. 06174-16/2025-2 z dne 16. 5. 2025, pri čemer je dolžan prekriti prve tri odstavke na 1. strani dokumenta in besedilo v oklepaju v prvi vrstici prvega odstavka na 2. strani dokumenta.

2.     Pritožba prosilca z dne 23. 7. 2025 zoper odločbo Varuha človekovih pravic RS, št. 0106-47/2025-2-115102 z dne 11. 7. 2025, se zavrne glede:

- podatkov, ki so izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko in

- prilog dopisa Inšpektorata RS za stanovanja št. 06174-16/2025-2 z dne 16. 5. 2025.

3.     Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1)            Organ je dne 10. 7. 2025 prejel zahtevo prosilca za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je prosilec zahteval fotokopijo dopisa IRSS št. 06174-16/2025-2 z dne 18. 5. 2025.

(2)            Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 0106-47/2025-2-115102 z dne 11. 7. 2025, v kateri je pojasnil definicijo informacije javnega značaja in navedel, da z zahtevanim dokumentom razpolaga, ob njegovem pregledu pa ugotavlja, da gre dejansko za dopis z dne 16. 5. 2025, do napačnega zapisa datuma je prišlo v odgovoru, ki je bil s strani organa posredovan prosilcu. Organ je povzel 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pojasnil, da z dokumentom, ki ga prosilec zahteva, organ razpolaga v okviru vodenja neformalnega postopka po določbah Zakona o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 69/17 – uradno prečiščeno besedilo in 57/25 – ZF, v nadaljevanju ZVarCP). Organ je pojasnil, kakšne so njegove pristojnosti v okviru tega postopka. Nato je organ ugotovil, da prosilec zahteva dokument, ki predstavlja komunikacijo med njim in organom, ki spada v njegovo pristojnost, v okviru vodenja neformalnega postopka, ki ga je organ začel na pobudo pobudnika. Vsebinsko so informacije v spisu vezane na vprašanje kršitev, na katere opozarja pobudnik, zato nedvomno izkazujejo medsebojno notranje zaupno razmerje med pobudnikom in organom. Organ ugotavlja, da bi razkritje teh dokumentov povzročilo motnje pri njegovem delovanju oziroma dejavnosti. Institucija organa je namreč namenjena varovanju posameznikov in skupin takrat, ko sami ne morejo rešiti svojih težav pred pristojnimi organi oziroma se pristojni organi ne odzivajo ali pa preprosto ne vedo, na koga se lahko še obrnejo za pomoč. Gre torej za področje, ki terja od zaposlenih pri organu posebno subtilnost, saj se srečujejo s primeri, ki so za ljudi ali skupine, ki se na organ obrnejo, posebno občutljivi. Zato je zakonodajalec že v področni zakonodaji predpisal, da je postopek pri organu zaupen, s čimer je nedvomno želel zaščititi pobudnike pred morebitnim šikaniranjem ali drugimi pritiski. Navedeno pomeni, da pobudniki od organa utemeljeno pričakujejo, da bo z informacijami, s katerimi ga pobudniki seznanijo in jih organ v okviru postopka pridobi, ravnal še posebej pazljivo. Bistvo takšne komunikacije je v zaupnem odnosu med pobudnikom, ki se je znašel v težavah, in organom, katerega osnovna naloga je v neformalnem varovanju skupin ali posameznikov pred kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Razkritje takšnih primerov bi porušilo zaupanje pobudnikov v organ in jih odvrnilo od uporabe te neformalne poti za varstvo njihovih pravic. S tem bi organ dejansko izgubil svoj smisel in pomen kot ustavno zagotovljen institut. Ob tem pa je treba posebej poudariti, da dokumenti, ki jih organ pridobi ob obravnavi konkretne pobude, ne predstavljajo dejstev v smislu delovanja same institucije, ampak jih organ preučuje z vidika kršenja človekovih pravic in svoboščin. Če organ zazna kršitve, sprejme odločitve, s katerimi deluje navzven do organov in javnosti. Pri tem ne sprejme oblastnih odločitev, temveč z močjo argumentov in ugledom, ki ga institut organa uživa v družbi, vpliva na organe, da odpravijo zaznane kršitve človekovih pravic in svoboščin. Razkritje vsebine spisa, ki ga vodi organ v neformalnem postopku, bi povzročilo motnje v delovanju institucije organa, saj bi poseglo v samo bistvo postopka, ki izhaja iz načela zaupnosti, zaradi česar bi bil ogrožen njegov smisel in pomen. Če je namreč zaupanje porušeno oziroma obstaja bojazen, da bodo dokumenti, ki so si jih organ in organi, ki spadajo v njegovo pristojnost, izmenjali za namene neformalnega postopka, dostopni na podlagi določb ZDIJZ, lahko pride do situacije, ko je vprašljivo samo delovanje organa. Upoštevaje navedeno motnje, ki bi nastale pri delovanju oziroma dejavnosti organa, ni mogoče gledati zgolj v povezavi z razkritjem konkretnega spisa, temveč je treba presojati vse vidike celotnega procesa notranjega delovanja organa, ki naj bi se ga s to izjemo varovalo. Izhajajoč iz vsega navedenega je organ prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

(3)            Dne 23. 7. 2025 je prosilec zoper odločbo organa št. 0106-47/2025-2-115102 z dne 11. 7. 2025 vložil pritožbo, v kateri je povzel peti odstavek na 2. strani izpodbijane odločbe in navedel, da je po tem zaključku organa možno šikaniranje samo s strani organa, zoper katerega organ vodi postopek. Prosilec iz lastnih izkušenj ve, kaj vse so zmožni storiti v inšpekcijskem postopku zavezanci in očrniti prijavitelja. Dalje je prosilec navedel, da je organ z izpodbijano odločbo dosegel prav to, da mu je porušil zaupanje v institucijo organa. Prosilec je povzel še prvi odstavek na 3. strani in peti odstavek na 2. strani izpodbijane odločbe ter del pouka o pravnem sredstvu ter zaključil, da zahteva izročitev zahtevane listine.

(4)            Organ je pritožbo z dopisom št. 0106-47/2025-4-115102 z dne 28. 7. 2025, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

(5)            Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP, z dopisom št. 090-343/2025/2 z dne 31. 7. 2025, organ pozval, da mu posreduje dokument, ki je predmet zahteve. Organ je odgovoril z dopisom št. 0106-47/2025-6-115102 z dne 31. 7. 2025 in IP poslal dopis Inšpektorata RS za stanovanja št. 06174-16/2025-2 z dne 16. 5. 2025.

Pritožba je delno utemeljena.

(6)            IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7)            Prosilec izpodbija odločbo št. 0106-47/2025-2-115102 z dne 11. 7. 2025, s katero je organ zavrnil dostop do dokumenta, ki ga je prosilec poimenoval »dopis IRSS, št. 06174-16/2025-2 z dne 18. 5. 2025«. Že v izpodbijani odločbi je organ ugotovil, da gre dejansko za dopis Inšpektorata RS za stanovanja št. 06174-16/2025-2 z dne 16. 5. 2025 (v nadaljevanju zahtevani dokument), kar v obravnavani zadevi niti ni sporno. Prosilec v pritožbi nasprotuje ugotovitvi organa, da zahtevani dokument v celoti predstavlja izjemo od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(8)            V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do dokumenta iz razloga 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno podana dva pogoja:

1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa;

2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

(9)            Obravnavano izjemo pozna večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika.^[1] Gre za izjemo, pri kateri morajo dokumenti oz. podatki prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa.^[2] Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej.

(10)         Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oziroma faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov.^[3]

(11)         IP je po pregledu vsebine zahtevanega dokumenta ugotovil, da vsebuje informacije, ki povzemajo komunikacijo med pobudnikom in organom, med pobudnikom in Inšpektoratom RS za stanovanja ter med organom in Inšpektoratom RS za stanovanja, vse znotraj neformalnega postopka pri organu in so vsebinsko vezane na vprašanje kršitev, na katero opozarja pobudnik, zato dokument nedvomno izkazuje medsebojno notranje zaupno razmerje med pobudnikom in organom. Z zahtevanim dokumentom namreč organ razpolaga v okviru vodenja neformalnega postopka po določbah ZVarCP, ki organu daje pristojnost, da od državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil pridobi vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti, ki mu omogočajo izvedbo preiskave (6. člen). V skladu z navedeno določbo ima organ možnost samostojne in neodvisne preiskave vsakega primera pri organih, ki spadajo v njegovo pristojnost. V ta namen ima možnost pridobiti vse informacije, opraviti vpogled v spise ter izvesti napovedane ali nenapovedane oglede pri organih. Če na tej podlagi ugotovi nepravilnosti, lahko organom predlaga, naj ugotovljeno kršitev ali nepravilnost odpravijo, včasih priporoča tudi, kako naj jo odpravijo, ali celo predlaga povrnitev škode.

(12)         IP tako glede zahtevanega dokumenta ugotavlja, da je nedvomno sestavljen oziroma pridobljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, kot posledica samostojne in neodvisne preiskave, z namenom odprave morebitnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin posameznikov in skupin. Takšno stališče je skladno tudi s preteklo prakso IP v primerljivih zadevah (npr. odločbi IP št. 090-156/2025 z dne 16. 5. 2025 in št. 090-146/2023 z dne 12. 6. 2023).

(13)         Pri presoji utemeljenosti obstoja navedene izjeme pa je treba opraviti še test škode in ugotoviti, ali bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. V izpodbijani odločbi je organ opozoril na specifičnost svojega postopka, ki temelji na diskretnosti in je za njegovo učinkovito delovanje nujno. Pobudniki od organa utemeljeno pričakujejo, da bodo z informacijami, s katerimi jih slednji seznanijo in jih organ v okviru postopka pridobi, ravnali še posebej pazljivo.

(14)         IP ugotavlja, da že iz določbe 8. člena ZVarCP izhaja, da je postopek pri organu zaupen, s čimer je zakonodajalec nedvomno želel zaščititi pobudnike pred morebitnim šikaniranjem ali drugimi pritiski ter tako omogočiti še bolj učinkovito delovanje organa. Kot je pravilno pojasnil že organ v izpodbijani odločbi, navedeno pomeni, da pobudniki od organa utemeljeno pričakujejo, da bo z informacijami, s katerimi ga slednji seznanijo in jih organ v okviru postopka pridobi, ravnal še posebej pazljivo. Bistvo takšne komunikacije je v zaupnem odnosu med pobudnikom, ki se je znašel v težavah in organom, katerega osnovna naloga je v neformalnem varovanju skupin ali posameznikov pred kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Razkritje takšnih primerov bi porušilo zaupanje pobudnikov v organ in jih odvrnilo od uporabe te neformalne poti za varstvo njihovih pravic. S tem bi organ dejansko izgubil svoj smisel in pomen kot ustavno zagotovljen institut.

(15)         Zahtevani dokument vsebuje v prvih treh odstavkih na 1. strani in v oklepaju v prvi vrstici prvega odstavka na 2. strani podatke o komunikaciji med pobudnikom in organom ter med pobudnikom in Inšpektoratom RS za stanovanja, ki jo organ preučuje z vidika kršenja človekovih pravic in svoboščin. V preostalem delu dokumenta so navedena splošna dejstva o delovanju Inšpektorata RS za stanovanja (pristojnosti in način dela, število zaposlenih,…), ki se neposredno ne nanašajo na vsebino obravnavane pobude.

(16)         Če organ zazna kršitve, sprejme odločitve, s katerimi deluje navzven do organov in javnosti. Pri tem ne sprejme oblastnih odločitev, temveč z močjo argumentov in ugledom, ki ga institut varuha uživa v družbi, vpliva na organe, da odpravijo zaznane kršitve človekovih pravic in svoboščin. Razkritje vsebine spisov, ki jih vodi organ v neformalnem postopku, v delu, ki se neposredno nanaša na vsebino pobude, bi po prepričanju IP, povzročilo motnje v delovanju organa, saj bi poseglo v samo bistvo postopka, ki izhaja iz načela zaupnosti, zaradi česar bi bil ogrožen smisel in pomen organa. Če je namreč zaupanje porušeno (in na tej točki je že mogoče govoriti o izkazovanju škode v primeru razkritja dokumentov) oziroma obstaja bojazen, da bodo informacije, ki sta si jih organ in pobudnik izmenjala za namene neformalnega postopka, oziroma informacije, ki jih je v zvezi z obravnavo pobudnika navedel Inšpektorat RS za stanovanja, dostopne na podlagi določb ZDIJZ, lahko pride do situacije, ko je vprašljivo samo delovanje organa.

(17)         IP šteje zaupnost postopka pri organu za bistven element, na podlagi katerega je treba varovati informacijo o tem, kdo se je obrnil na organ in kaj je bila vsebina komunikacije med organom in pobudnikom v okviru neformalnega postopka po določbah ZVarCP. Glede na prej navedeno zaupnost postopka in posledično zaščito pobudnikov IP ugotavlja, da bi razkritje tistega dela zahtevanega dokumenta, ki vsebuje povzetek komunikacije med pobudnikom in organom oziroma med Inšpektoratom RS za stanovanja in pobudnikom v delu, ki jo organ preučuje z vidika kršenja človekovih pravic in svoboščin, povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.

(18)         Izhajajoč iz vsega navedenega je IP zaključil, da sta glede prvih treh odstavkov na 1. strani zahtevanega dokumenta in glede besedila v oklepaju v prvi vrstici prvega odstavka na 2. strani zahtevanega dokumenta, izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v nadaljevanju še presojal, ali je glede tega dela zahtevanega dokumenta mogoče uporabiti institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ in prosilcu omogočiti delni dostop, ki predstavlja izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Institut delnega dostopa določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. podatke iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. IP ugotavlja, da glede na poudarjeno zaupnost postopka pri organu in da obravnavani del zahtevanega dokumenta vsebuje samo podatke o komunikaciji med pobudnikom in organom ter pobudnikom in Inšpektoratom RS za stanovanja, delni dostop do zahtevane dokumentacije ni mogoč. V obravnavanem delu zahtevanega dokumenta je vsebovana tolikšna koncentracija podatkov in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče (tudi posredno) sklepati na pobudnika, da jih je treba prekriti v celoti (smiselno enako izhaja iz sodbe Upravnega sodišča opr. št. I U 311/2020, v kateri je sodišče poudarilo, da je treba poleg osebnih podatkov prijavitelja in drugih fizičnih oseb, prekriti tudi vse navezne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati na vir prijave). Po preučitvi obravnavanega dela zahtevanega dokumenta IP ugotavlja, da ne obstajajo možnosti za delni dostop po 7. členu ZDIJZ, saj se razlogi za obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja nanašajo na obravnavani del zahtevanega dokumenta v celoti.

(19)         Kot je pojasnjeno že zgoraj, pa nikakor ni namen izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varovanje golih dejstev oziroma faktičnih podatkov s področja dela organa. In prav te vrste podatkov vsebuje preostali del zahtevnega dokumenta, v katerem so navedena splošna dejstva o delovanju Inšpektorata RS za stanovanja (pristojnosti in način dela, število zaposlenih,…), ki se neposredno ne nanašajo na vsebino obravnavane pobude. IP je na podlagi preučitve tega dela vsebine zahtevanega dokumenta ugotovil, da je že na prvi pogled očitno, da razkritje teh informacij organu ne more povzročiti pravno relevantne škode v smislu 11. točke prvega odstavka 6. člena, kaj šele, da bi bilo delovanje organa zaradi razkritja onemogočeno. Gre namreč za splošne podatke o delu Inšpektorata RS za stanovanja, torej ne vsebuje nobenih podrobnih podatkov o konkretnih zadevah, zato ni razumno pričakovati, da bi zaradi razkritja teh podatkov dejansko prišlo do motenj pri delovanju organa v smislu, da bi se poseglo v samo bistvo postopka organa, ki izhaja iz načela zaupnosti (npr. da bi se porušilo zaupanje pobudnikov v organ in jih odvrnilo od uporabe te neformalne poti za varstvo njihovih pravic), zaradi česar bi bil ogrožen njegov smisel in pomen. Objektivno tudi ni mogoče pričakovati, da državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil organu zaradi razkritja podatkov v zahtevanem dokumentu v prihodnje ne bi več zagotavljali vseh podatkov iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti, ali da mu ne bi omogočiti izvedbe preiskave, saj so to dolžni zagotoviti na podlagi 6. člena ZVarCP. Ob vsem tem ni zanemarljivo tudi dejstvo, da je organ v zvezi z zatrjevanimi motnjami le pavšalno navedel, da če obstaja bojazen, da bodo dokumenti, ki so si jih organ in organi, ki spadajo v njegovo pristojnost, izmenjali za namene neformalnega postopka, dostopni na podlagi določb ZDIJZ, lahko pride do situacije, ko je vprašljivo samo delovanje organa. Pri tem organ ni pojasnil, kakšna je vsebina konkretnega dokumenta in kako bi razkritje posameznih podatkov iz tega dokumenta škodovalo njegovemu notranjemu delovanju, ampak je izjemo utemeljeval le pavšalno za celoten dokument.^[4] Dalje je pri presoji vselej treba upoštevati, da določba 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pomeni omejitev ustavne pravice posameznika do dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave RS). V primeru konflikta med ustavno pravico posameznika in interesom organa pa je treba omejitve človekovih pravic razlagati zelo ozko.

(20)         Vsled navedenemu je IP zaključil, da drugi kriterij za obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni izpolnjen glede preostalega dela zahtevnega dokumenta, v katerem so navedena splošna dejstva o delovanju Inšpektorata RS za stanovanja (pristojnosti in način dela, število zaposlenih,…), kar pomeni, da navedena izjema glede tega dela zahtevanega dokumenta ni podana. IP ob preizkusu po uradni dolžnosti obstoja drugih (nezatrjevanih) izjem po 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ni ugotovil.

(21)         Sestavni del zahtevanega dokumenta so tudi tri priloge, ki so po vsebini dopisi, naslovljeni na prosilca. Po pregledu vsebine navedenih prilog je IP ugotovil, da prosilec nima pravovarstvenega interesa, da jih ponovno pridobi, saj s prilogami že razpolaga. Vse tri priloge je prosilec nedvomno prejel, kar izhaja iz odredb o vročitvi. V podkrepitev tega stališča se IP sklicuje na sklep Upravnega sodišča RS, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. V navedeni zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, zato je njeno tožbo sodišče zavrglo. Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da prosilec v postopku po ZDIJZ nima več pravovarstvenega interesa, če z zahtevanimi informacijami dejansko že razpolaga, ker v takšnem primeru v pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne more izboljšati.^[5]

(22)         Upoštevajoč zgoraj navadne ugotovitve IP ter stališča upravno sodne prakse, IP zaključuje, da prosilec glede obravnavanih prilog nima več pravovarstvenega interesa, ker jih je že prejel. Pri tem ni pomembno, na kakšni pravni podlagi je prosilec navedene priloge prejel. Namen postopka po ZDIJZ je namreč dostop oziroma seznanitev prosilca z dokumenti, ki jih zahteva. Ta namen je bil dosežen s tem, ko je prosilec obravnavane priloge prejel, pa čeprav na drugi pravni podlagi in celo v večjem obsegu, do katerega bi bil verjetno upravičen ob upoštevanju izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ.

(23)         Organ je sicer v tem delu zahtevo prosilca zavrnil z odločbo, čeprav so podani pogoji za zavrženje zahteve s sklepom, v skladu z 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Vendar pa omenjena pomanjkljivost postopka za odločitev o pravici prosilca do dostopa do dokumentov na podlagi ZDIJZ ni bila bistvena, zato ni razloga, da bi moral IP iz tega razloga odločbo v tem delu odpraviti.

(24)         IP na koncu še dodaja, da se zahtevani dokument nanaša na prosilca, vendar pa je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi moral dostop dovoliti (oziroma zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. Za konkretni postopek torej osebne okoliščine in status prosilca niso relevantne.

(25)         Na podlagi preučitve zadeve in pravnih podlag je IP zaključil, da je pritožba prosilca glede zahtevanega dokumenta delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(26)         Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(27)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

[2] Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja.

[3] Več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.

[4] Da je zakonodajalec postavil izjeme le za »podatke iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument, izhaja smiselno tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011.

[5] Smiselno enako je IP odločil npr. v odločbah št. 090-336/2022 z dne 11.01.2023, št. 090-364/2022 z dne 01.02.2023, št. 090-64/2023 z dne 30. 3. 2023 in št. 090-299/2024 z dne 17. 9. 2024.