prosilec - Varuh človekovih pravic

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi podatki dejansko ne razpolaga, niti jih ne more relativno hitro in enostavno priklicati iz obstoječega sistema, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ. IP je zato zaključil, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja, ker manjka pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca tako zavrnil, kot neutemeljeno. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-96/2025/5

Datum: 24. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 11. 3. 2025, zoper odločbo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 0106-28/2025-2-115100 z dne 11. 2. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 11. 3. 2025 zoper odločbo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, št. 0106-28/2025-2-115100 z dne 11. 2. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 4. 2. 2025 na organ naslovil zahtevo za posredovanje sledečih podatkov:

1. Obravnave sodišč v zvezi z oviranjem dostopa do brezplačne pravne pomoči (BPP):

• kolikokrat je organ v preteklem letu obravnaval delovanje sodišč, ki so omejevala dostop do službe za BPP pri nujno potrebni pravni pomoči;

• koliko takih pobud je organ prejel skupno;

• koliko pobud je obravnaval;

• koliko pobud je zavrnil in koliko jih je uspešno zaključil.

2. Obravnave delovanja Centrov za socialno delo (CSD):

• kolikokrat je organ v preteklem letu obravnaval delovanje CSD;

• koliko takih pobud je prejel skupno;

• koliko pobud je obravnaval;

• koliko pobud je zavrnil in koliko jih je uspešno zaključil.

V nadaljevanju zahteve prosilec utemeljuje svojo zahtevo. Navedbe prosilca v tem delu za sam postopek po ZDIJZ niso relevantne, zato jih IP v tem delu ne povzema.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 0106-28/2025-2-115100 z dne 11. 2. 2025, s katero je zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da v dokumentarnem sistemu Lotus Notes (LN) vodi zadeve glede na prvi odstavek 23. člena Poslovnika Varuha človekovih pravic, ki določa, da se zadeve iz pristojnosti organa delijo na naslednja delovna področja: 1. Enakost pred zakonom in prepoved diskriminacije, 2. Varstvo dostojanstva, osebnostnih pravic ter varnosti in zasebnosti, 3. Svoboda vesti in verske skupnosti, 4. Svoboda izražanja, 5. Zbiranje in združevanje ter sodelovanje pri upravljanju javnih zadev, 6. Narodne in etnične skupnosti, 7. Tujci, 8. Omejitev osebne svobode, 9. Socialna varnost, 10. Delovnopravne zadeve, 11. Brezposelnost, 12. Državni preventivni mehanizem, 13. Zagovorništvo otrok, 14. Druge upravne zadeve, 15. Pravosodje, 16. Policijski postopki, zasebno varovanje, detektivi in redarji, 17. Okolje in prostor, 18. Regulirane dejavnosti, 19. Negospodarske javne službe, 20. Stanovanjske zadeve in 21. Varstvo otrokovih pravic. Zadeve se torej evidentirajo glede na vsebino (pobude) in ne glede na organ, ki naj bi kršil človekove pravice. Prav tako se posebej ne evidentirajo pobude, ki se nanašajo na brezplačno pravno pomoč in glede na ukrepanje organa v konkretni zadevi. Glede na navedeno se zahtevanih podatkov iz dokumentarnega sistema LN, brez nesorazmernega napora, ne more pridobiti.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 11. 3. 2025 vložil pritožbo, v kateri navaja, da organ v svojem sistemu vodi evidence o prejetih pobudah in zadevah, ta pa tudi omogoča filtriranje in kategorizacijo zadev, zato je zahtevane informacije mogoče pridobiti z ustrezno poizvedbo v evidencah. Če organ evidentira pobude, ki se nanašajo na določene organe (npr. sodišča, CSD), lahko te informacije z minimalnim administrativnim naporom pridobi s tehničnim izpisom. S tem organ ne bi ustvaril novega dokumenta, temveč le omogočil dostop do obstoječih informacij, kar je njegova zakonska dolžnost po ZDIJZ. Organ očitno ne vodi evidenc ločeno po organih, kar pomeni, da sistematično onemogoča vpogleda v pobude proti sodiščem in CSD. Organ ima zakonsko nalogo varovanja človekovih pravic in obravnave primerov domnevnih kršitev. Informacije o pobudah proti sodiščem in CSD so ključne za analizo trendov in ugotavljanje sistemskih nepravilnosti, uresničevanja 44. člena Zakona o varuhu človekovih pravic in zagotavljanje transparentnosti ter odgovornosti pri varovanju pravic državljanov. Zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij pomeni, da javnost ne more preveriti delovanje organa pri obravnavi pobud glede sodišč in CSD, kar je v nasprotju s temeljnimi načeli ZDIJZ. Prosilec IP predlaga, da preveri, ali organ pravilno vodi evidence v skladu z ZDIJZ, da poda usmeritve, da se v prihodnje vzpostavi sistem, ki omogoča preglednost pobud po organih ter da preuči možnost uvedbe postopka nadzora nad sistemskim delovanjem organa.

IP je dne 24. 3. 2025 prejel dopis organa, št. 0106-28/2025-4-115100 z dne 20. 3. 2025, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.

Dne 26. 3. 2025 je IP, po elektronski pošti, s strani prosilca prejel dopolnitev pritožbe, v kateri je prosilec navedel, da je s strani organa dne 25. 3. 2025 prejel dopis, št. 0106-36/2025-2-1200, iz katerega izhaja, da se v sistemu LN evidentirajo podatki o instituciji, na katero se nanaša posamezna pobuda. Organ v dopisu izrecno navaja, da je podatek o organu bodisi v besedilu pobude, bodisi v polju »opombe«, kar pomeni, da je mogoče izvesti poizvedbo po tem kriteriju. Navedeno pomeni, da organ dejansko razpolaga z zahtevano informacijo. Prosilec IP predlaga, da ugotovi, da organ z zahtevano informacijo razpolaga ter da izvede nadzor nad delovanjem organa glede pravilnega izvajanja določb ZDIJZ.

Z dopisom, št. 090-96/2025/3 z dne 26. 3. 2025, je IP organ pozval k opredelitvi do pritožbenih navedb prosilca.

V dopisu, št. 06106-28/2025-6-115100 z dne 31. 3. 2025, je organ navedel, da vodi evidenco obravnavanih zadev v sistemu LN, ki omogoča iskanje zadev po različnih kriterijih: strokovnih delavcih, ključnih besedah, roku za rešitev, stanju, subjektu, statistično poročilo, pobude po mesecih, utemeljene po kršitvah, utemeljene po kršitvah/po letih, utemeljene po organih, utemeljene po organih/po letih, utemeljene po letih, teme za pogovor z ministri, nerešene, utemeljene po klasifikaciji, utemeljene po klasifikaciji/po letih. Iskanje po ključnih besedah prikaže zadetke, v katerih je navedena ključna beseda, iskanje po subjektu (pošiljatelj vhodnega dokumenta) pa prikaže zadetke, v katerih je iskalni niz naveden v razdelku »subjekt ali tema«. Opis zadeve, na podlagi predloga strokovnega sodelavca, ki je tisti dan zadolžen za klasifikacijo zadev, vnese glavna pisarna, ki zadeve razvrsti glede na klasifikacijo zadev pri organu (23. člen Poslovnika Varuha človekovih pravic), vnese pa tudi naslov zadeve, ki se v sistem LN vnese kot »opis zadeve«. Ker se ta naslov oz. opis zadeve določi opisno (poljubno), ni nujno, da je v opisu zadeve vedno naveden očitani kršitelj in tako rezultati iskanja po ključnih besedah in po subjektu ne zajamejo vseh zadev, v katerih je očitani kršitelj (npr. CSD). Sistem omogoča tudi iskanje po dokumentih po navedenih merilih: vhodni dokumenti, izhodni dokumenti, lastni dokumenti, nerazvrščeni vhodni dokumenti, po subjektu (brez mnenj), po ključnih besedah, mnenja in predlogi, mnenja in predlogi po strokovnih sodelavcih, mnenja in predlogi po mesecih, primeri, primeri po strokovnih sodelavcih, primeri po mesecih. Tu sistem po vnosu ključne besede najde zadetke, ki imajo v dokumentih označeno ključno besedo. Glede na zgoraj navedeno in v povezavi z navedbami prosilca organ pojasni, da sistem LN ne omogoča iskanja glede na očitanega kršitelja na način, ki bi brez nesorazmernega napora omogočil pridobivanje podatkov, ki so predmet zahteve prosilca. V sistemu LN pridobivanje podatkov o utemeljenih pobudah po organih omogoča kriterij »utemeljene po organih«, vendar so tu zajete le pobude, za katere je bilo ugotovljeno, da so utemeljene, ne glede na to, kakšen je bil rezultat preiskave pri organu (torej ne glede na to, ali so drugi organi priporočila organa uresničili in bi jih tako lahko šteli za uspešne). Iskanje po navedenem kriteriju tako lahko pripelje do rezultatov glede utemeljenih pobud, vezanih na delovanje CSD, ne pa tudi glede službe za brezplačno pravno pomoč pri sodiščih. Glede navedb prosilca o nujnosti zahtevanih podatkov za delovanje organa in interesa javnosti je organ pojasnil, da na podlagi 43. člena Zakona o Varuhu človekovih pravic (ZVarCP) poroča državnemu zboru z rednimi ali posebnimi poročili o svojem delu, ugotovitvah o stopnji spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravni varnosti državljanov v Republiki Sloveniji. V letnem poročilu so navedeni podatki o utemeljenih pobudah glede na posamezne organe, v rednih in posebnih poročilih organa pa organ poroča tudi o analizi trendov in ugotavljanja sistemskih nepravilnosti državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. Dopisu je organ priložil zaslonske slike iz zbirke »Zadeve VČP«, iz katerih izhajajo rezultati iskanja z uporabo ključnih besed »Center za socialno delo«, »CSD«, »BPP« »brezplačna pravna pomoč« in »Okrožno sodišče«, vse za leto 2024, »masko« zadeve enega od zadetkov iskanja s pomočjo uporabe ključnih besed »Center za socialno delo« in »masko« zadeve enega od zadetkov iskanja s pomočjo uporabe ključne besede »CSD«. Dodatno je organ pojasnil, da je zbirka »Zadeve VČP« tekoča in aktivna zbirka zadev, v kateri se vodijo vse prejete pobude, z izjemo pobud s področja zagovorništva otrok, ki se na podlagi določb ZVarCP obravnavajo v okviru posebne enote »Zagovorništvo otrok«.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015 in sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015.

Navedeno pomeni, da se je potrebno držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga s podatki/informacijami, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 4. 2. 2025.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga s podatki,

- kolikokrat je organ v preteklem letu obravnaval delovanje sodišč, ki so omejevala dostop do službe za BPP pri nujno potrebni pravni pomoči, koliko takih pobud je organ prejel skupno, koliko pobud je obravnaval, koliko pobud je zavrnil in koliko jih je uspešno zaključil ter

- kolikokrat je organ v preteklem letu obravnaval delovanje CSD, koliko takih pobud je prejel skupno, koliko pobud je obravnaval, koliko pobud je zavrnil in koliko jih je uspešno zaključil.

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga s podatki, ki so predmet zahteve prosilca. Organ je v izpodbijani odločbi ter podrobneje še v dopisu, št. 06106-28/2025-6-115100 z dne 31. 3. 2025, pojasnil, na kakšen način mu informacijski sistem LN omogoča filtriranje in iskanje zahtevanih podatkov in posledično zakaj organ, tudi s pomočjo filtriranja (npr. iskanja zahtevanih podatkov z uporabno različnih ključnih besed, omejeno na leto 2024, kot to zahteva prosilec), ne more pridobiti podatkov, ki so predmet zahteve prosilca. V izogib ponavljanju IP navedb organa v tem delu ponovno ne povzema, ampak se v celoti sklicuje na že zgoraj navedeno.

Tekom pritožbenega postopka je IP od organa med drugim prejel tudi zaslonske slike, ki prikazujejo zadetke iskanja po različnih kriterijih oz. ključnih besedah, vse za obdobje 2024, pri pregledu katerih je IP ugotovil, da so navedbe organa v dopisu št. 06106-28/2025-6-115100 z dne 31. 3. 2025 utemeljene. Iz zaslonskih slik namreč ne izhaja, da bi iskanje po različnih ključnih besedah (»Center za socialno delo«, »CSD«, »BPP« »brezplačna pravna pomoč« in »Okrožno sodišče«, vse za leto 2024) dalo ustrezne zadetke oz. podatke, po kriterijih iz zahteve prosilca. Iz rezultatov iskanja po različnih ključnih besedah namreč ni mogoče pridobiti podatkov, po kriterijih prosilca, torej podatke, povezane izključno z obravnavo delovanja sodišč, ki so omejevala dostop do službe za brezplačno pravno pomoč ali podatke, povezane z (uspešno) obravnavo oz. s pobudami glede delovanja centrov za socialno delo. Iskanje po različnih ključnih besedah v informacijskem sistemu organa sicer da določene zadetke (glede na opis zadeve, ki je, kot je pojasnil organ v dopisu št. 06106-28/2025-6-115100 z dne 31. 3. 2025, poljuben), vendar pa bi moral organ, glede na samo formulacijo zahteve prosilca (npr. koliko pobud je uspešno zaključil, koliko jih je zavrnil, ipd.), vpogledati v vsebino posamezne zadeve oz. dokumenta, da bi ugotovil, ali ti ustrezajo zahtevi prosilca oz. vsebini/kriterijem iz zahteve prosilca (pobude vezane na delovanje sodišč, ki so omejevala dostop do službe za brezplačno pravno pomoč ter na delovanje centrov za socialno delo). V konkretnem primeru je med drugim potrebno upoštevati tudi dejstvo, da samo iskanje zahtevanih podatkov v računalniške programu organa po ključnih besedah ne da pravih rezultatov, saj je poimenovanje zadev prepuščeno vsakemu avtorju posebej oz. se pri poimenovanju oz. evidentiranju zadev/dokumentov uporabljajo različni termini, zato ni nujno, da se v nazivu zadeve nahaja npr. beseda CSD, brezplačna pravna pomoč ipd., vsebina zadeve pa se lahko nanaša nanjo. Organ bi torej moral, da bi zadostil pogojem oz. kriterijem iz zahteve prosilca, odpreti posamezne zadeve v zahtevanem časovnem obdobju, pregledati in analizirati njihovo vsebino in iz tega vsebinsko zaključiti, ali ustrezajo zahtevi prosilca, česar pa v okviru obveznosti po ZDIJZ, kot je to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi, ni dolžan storiti. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna analiza oz. vsebinska presoja dokumentov, kot je to tudi v konkretnem primeru, po presoji IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta.

Pri tem IP pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo oz. podatke, s katerimi ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa (v tem primeru velja, da jih organ lahko relativno hitro in enostavno prikliče iz sistema). Sicer pa se dolžnost posredovanja informacij nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno IP nima pravne podlage, da bi odločal o nujnosti oz. obveznosti organa, da ustvari in vodi novo evidenco oz. zbirko dokumentov/podatkov, ki ustrezajo kriterijem prosilca. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse upravnega sodišča (sodba II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). V predmetni sodbi je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu - sodišču ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi spise, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v zadevi zahteval prosilec, hkrati pa tudi ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Iskanje in odbiranje dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, bi torej predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ ni dolžan storiti.

Ob tem IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere dokumente/podatke organ ima, temveč, ali je dolžan na zahtevo prosilca te podatke analizirati in pripraviti novo zbirko po kriterijih, kot jih zahteva prosilec. Gre namreč zato, da bi organ moral po kriterijih, ki jih je v zahtevi določil prosilec, šele presoditi, ali posamezni dokument v zbirko sodi, kar pa predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Če je za takšno ustvarjanje novega dokumenta potreben nesorazmeren vložek časa in truda, pa tudi, ko se dokumenti nahajajo v računalniških bazah, priprava takšne zbirke predstavlja ustvarjanje novega dokumenta.

Ker prosilec v pritožbi pojasnjuje, zakaj potrebuje zahtevane dokumente, IP dodaja, da se, v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva. V postopku dostopa do informacij javnega značaja tako prosilčev interes in pravne koristi niso relevantni. ZDIJZ namreč določa možnost vsakogar, da zahteva informacije, ki predstavljajo informacije javnega značaja, obenem pa ne pozna nobene »privilegirane« kategorije prosilcev. V kolikor gre pri določeni informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je ta dostopna vsem, ne glede na njihov izkazan pravni interes. IP je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Pravni interes posameznika tako v postopku po ZDIJZ ni relevanten in ne vpliva na odločitev organa.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da naj IP pri organu preveri, ali pravilno vodi evidence, da poda usmeritve za vzpostavitev sistema, ki bo omogočal preglednost pobud ter da preuči možnost uvedbe postopka nadzora nad sistemskih delovanjem organa pa IP pojasnjuje, da navedeno ni v pristojnosti IP. IP namreč v okviru svojih pristojnosti v postopku po ZDIJZ lahko presoja le, ali organ z zahtevanimi dokumenti/podatki razpolaga in ali ti predstavljajo informacijo javnega značaja. V pristojnosti IP tako ni presojanje oz. ugotavljanje zakaj določen informacijski sistem ne omogoča izpisa zahtevanih podatkov oz. dajanje usmeritev glede evidentiranja zadev.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP tako v celoti sledil navedbam organa v izpodbijani odločbi in, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke