prosilec - Valvasorjeva knjižnica Krško

Številka: 090-237/2026/2

Datum: 6. 8. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 22. 5. 2026, zoper odločbo Valvasorjeve knjižnice Krško, Cesta krških žrtev 25, 8270 Krško (v nadaljevanju organ), št. 046 2/2026 V2 z dne 28. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 22. 5. 2026, zoper odločbo Valvasorjeve knjižnice Krško, št. 046 2/2026 V2 z dne 28. 4. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 18. 9. 2023 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval:

1.     upravni ali sodni akt, z obrazložitvijo, s katerim mu je prepovedan vstop v študijsko knjižnico Valvasorjeve knjižnice Krško,

2.     vročilnico, s katero je dokazno, da je upravni ali sodni akt iz prve točke prejel, da mu je vročen:

·         vročilnico, izdano s strani Valvasorjeve knjižnice, če je organ izdal in mu vročili upravni akt iz prve točke,

·         datum prejema sodnega akta, izdanega s strani Okrajnega sodišča v Krškem ali Okrožnega sodišča v Krškem, razviden iz kopije knjige prejete pošte, iz katerega bo razvidno, kdaj je organ prejel sodni akt od sodišča,

3.     kopijo računa odvetniškega urada ……, iz katerega bo razvidno:

·         za kaj je svetoval,

·         na temelju česa je svetoval,

·         koliko je organ plačal za to svetovanje,

·         kdaj se je to dogajalo – terminsko,

4.     upravni akt, izdan s strani Valvasorjeve knjižnice Krško, s katerim je organ skladno z odredbo prvega odstavka 9. člena ZDIJZ imenoval odvetnika …… za uradno osebo za ZDIJZ,

5.     upravni/e akt/e, s katerim je organ skladno z odredbo prvega odstavka 9. člena ZDIJZ imenoval/določil eno ali več uradnih oseb za postopke ZDIJZ in to za obdobje 2015 in nadalje ter

6.     potrdilo, s katerim bo dokazno, da uradne osebe za ZDIJZ imenovane za vodenje postopka na način in skladno z odredbo prvega odstavka 9. člena ZDIJZ izpolnjujejo pogoje iz 31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

(2) O zahtevi prosilca je organ, po pozivu IP zaradi molka organa, odločil z odločbo št. 046 2/2026 V2 z dne 28. 4. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), ki jo je prosilcu vročil po elektronski poti, na njegov elektronski naslov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ ugotovil, da razpolaga z računom odvetniškega urada ….. ter slednjega posredoval prosilcu, glede preostalih zahtevanih dokumentov pa je ugotovil, da z njimi ne razpolaga.

(3) Dne 22. 5. 2026 je prosilec zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo. V njej navaja, da:

- je podana stvarna nepristojnost organa in direktorice za izdajo odločbe z dne 28. 4. 2026,

- je podana stvarna nepristojnost IP za izdajo poziva zaradi molka organa z dne 20. 4. 2026, naslovljenega na organ,

- direktorica organa ni pristojna voditi postopka za izdajo predmetne odločbe ter

- je organ v izpodbijani odločbi navedel napačen pravni pouk. Hkrati navaja, da organu ni podal soglasja za komunikacijo po mailu.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi ne izpodbija vsebinske odločitve organa glede dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja. Iz njegovih navedb ne izhaja, da bi zatrjeval, da mu je bil dostop neupravičeno zavrnjen ali omejen, oziroma da bi zahteval dostop do dodatnih dokumentov ali informacij. Pritožbene navedbe se nanašajo izključno na domnevne nepravilnosti glede pristojnosti organa za izdajo izpodbijane odločbe, glede pristojnosti IP za vodenje postopka zaradi molka organa ter glede posameznih kršitev določb postopka (pristojnost voditi postopek na I. stopnji ter napačen pravni pouk).

(7) Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je prosilec dne 18. 9. 2023 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Ker organ o zahtevi ni odločil skladno s 23. členom ZDIJZ, je prosilec dne 25. 10. 2023 na organ naslovil pritožbo zaradi molka. Organ navedene pritožbe ni obravnaval niti je ni odstopil v obravnavo IP.

(8) Dne 9. 4. 2026 je IP prejel vlogo prosilca, in sicer zahtevo za izdajo upravnega akta pritožbenega organa, s katero IP poziva, da izda drugostopenjski akt in odloči o izjavljeni pritožbi zaradi molka organa. Ker organ ni odločil o zahtevi prosilca, je IP njegovo vlogo obravnaval v skladu s prvim odstavkom 255. člena ZUP in organ pozval, da postopa v skladu z določili ZDIJZ. Organ je o zahtevi prosilca odločil z izpodbijano odločbo.

(9) ZDIJZ v 23. členu določa, da je treba o zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. IP ugotavlja, da je organ izdal izpodbijano odločbo po preteku zakonskega roka, po pozivu IP zaradi molka organa, in s tem kršil zakon, vendar pa gre za postopkovno nepravilnost, ki pa ni bistvena. Ob tem IP pojasnjuje, da je rok za odločitev organa instrukcijski rok, pri čemer organ po poteku tega roka ne izgubi pravice odločiti o zadevi (torej izdati odločbe). Pritožbene navedbe prosilca glede nepristojnosti organa za izdajo izpodbijane odločbe so tako neutemeljene.

(10) Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe prosilca glede stvarne pristojnosti IP v zvezi z izdajo poziva zaradi molka organa. Kot že zgoraj pojasnjeno, je IP v obravnavani zadevi postopal skladno z določili prvega odstavka 255. člena ZUP, ki ureja postopanje organa druge stopnje, če odločba prve stopnje ni bila izdana. Ker je IP ugotovil, da organ o zahtevi prosilca z dne 18. 9. 2023 ni odločil z odločbo, niti mu ni omogočil dostopa do zahtevanih informacij, je postopal v skladu s citirano določbo ZUP.

(11) Nadalje IP v zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da direktorica organa, ni pristojna voditi postopka za izdajo izpodbijane odločbe pojasnjuje, da ZUP v okviru izdajanja odločb loči pooblastilo za vodenje postopka in pooblastilo za odločanje. V obravnavanem primeru je direktorica organa kot predstojnica organa ex lege pooblaščena za odločanje. Nadalje je treba pojasniti, da lahko predstojnik, na podlagi drugega odstavka 28. člena ZUP, za odločanje pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu. Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje pred odločitvijo (tretji odstavek 28. člena ZUP). Ali se bo predstojnik odločil za delegacijo pooblastila, je njegova pravno nevezana organizacijska odločitev. Le v primeru, če predstojnik organa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka, lahko postopek do izdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje (četrti odstavek 30. člena ZUP), predstojnik pa sme v takšnem primeru samo odločati. ZUP poleg pooblastila določa še druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati uradne osebe, da so lahko pooblaščene za vodenje in odločanje v upravnih postopkih. 31. člen ZUP določa, da upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. Ti pogoji so podrobneje predpisani z Uredbo o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku. Nadzor nad izvajanjem te Uredbe in ZUP je v pristojnosti Inšpektorata RS za javni sektor.

IP ugotavlja, da neizpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 31. člena ZUP sicer predstavlja pomanjkljivost postopka, vendar ta ni bistvena. Ta kršitev namreč ni taksativno našteta v 237. členu ZUP in ni vplivala na vsebinsko odločitev organa o zahtevi prosilca, zoper katero, kot že zgoraj navedeno, se slednji ne pritožuje.

(12) V pritožbi prosilec organu tudi očita, da je v izpodbijani odločbi podal napačen pravni pouk. Navaja, da v pravnem pouku ni navedeno, s katerim dnem se upravni akt šteje za vročen, saj je slednjega prejel na elektronski naslov. IP pojasnjuje, da že zakon določa, kako se ravna v primeru napak v pouku o pravnem sredstvu (215. člen ZUP). Če je pouk v odločbi napačen, se lahko vsaka stranka ravna po veljavnih predpisih ali po pouku; če se ravna po napačnem pouku, to zanjo ne more imeti nobenih škodljivih posledic. Relevantno v zadevi je torej dejstvo, da je prosilec kljub napačnemu pravnemu pouku v izpodbijani odločbi, pravočasno vložil pritožbo, torej ni izgubil možnosti pravnega varstva oziroma ni bil na kakršenkoli način omejen pri uveljavljanju pravice do pravnega sredstva. Tudi, če bi se ravnal po napačnem pravnem pouku, pa to zanj ne bi imelo nobenih škodljivih posledic.

(13) Ker je IP ugotovil, da je v postopku prišlo do pomanjkljivosti, ki pa niso bistvene in ne vplivajo na pravilnost in zakonitost odločbe, je pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. V tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke