prosilec - URI Soča
+ -Številka: 090-354/2025
Kategorije: Osebni podatek, varstvo sodnega postopka
POVZETEK:
Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevane odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da ta izjema od dostopa ni podana, je pa v delu podana izjema varstva osebnih podatkov. IP je tako pritožbi prosilca ugodil delno.
ODLOČBA:
Številka: 090-354/2025/8
Datum: 16. 10. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 31. 7. 2025, zoper odločbo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča, Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 045-1/2025-6 z dne 18. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
- Pritožbi prosilca z dne 31. 7. 2025 se delno ugodi. Odločba Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča, št. 045-1/2025-6 z dne 18. 7. 2025, se delno odpravi in se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati dokument z nazivom Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 11. 2022, ki se nanaša na delavca …, in sicer:
- preambulo, pri čemer prekrije podatke o rojstvu, naslovih stalnega in začasnega prebivališča ter EMŠO javnega uslužbenca;
- naziv;
- izrek, na način, da v 1. točki izreka prekrije podatke o rojstvu, naslovu stalnega prebivališča in EMŠO javnega uslužbenca;
- besedila od prvega do petega odstavka obrazložitve, strani 1 - 2;
- besedili devetega in desetega odstavka obrazložitve, stran 3, med besedilom »Delodajalec je takoj …« in »… 109. člena ZDR-1.«;
- besedila od šestindvajsetega do osemindvajsetega odstavka, stran 7 (od besedila »Delavec je s svojimi zgoraj ….« do konca odstavka, ki se konča z besedilom »… v skladu z njenim namenom.«);
- besedilo prvega stavka petinštiridesetega odstavka, stran 10 spodaj, ki se začne z besedilom »S svojim ravnanjem …«;
- besedilo šestinštiridesetega odstavka, stran 11, ki se začne z besedilom »Prav tako je delavec …«;
- besedilo oseminštiridesetega odstavka, stran 11, ki se začne z besedilom »Z zgoraj navedenimi ravnanji …«;
- besedilo sedeminšestdesetega odstavka, stran 15, ki se začne z besedilom »Z zgoraj opisanim ravnanjem …«;
- besedilo oseminšestdesetega odstavka, stran 15, ki se začne z besedilom »Nadalje je delavec …«;
- besedilo prvega stavka stosedmega odstavka odpovedi, stran 24, ki se začne z besedilom »Z vsemi svojimi zgoraj ….«);
- besedila od stodevetega do stodesetega odstavka odpovedi, stran 24, med besedilom »Z vsemi zgoraj navedenimi ravnanji …« in »… delavec grobo krši.«;
- besedilo zadnjega odstavka odpovedi, stran 30 (pred pravnim poukom);
- besedilo pravnega pouka;
- podatek o datumu dokumenta;
- podatek o podpisniku dokumenta;
- podatek o prilogi in prejemniku dokumenta.«.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
(1) Prosilec je z zahtevo z dne 16. 5. 2025 zahteval, da mu organ posreduje dokumente javnega uslužbenca …, in sicer:
- vse pogodbe in anekse k pogodbam o zaposlitvi,
- potrdilo o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta,
- zadnje tri plačilne liste/obračune plač,
- odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kot obliko seznanitve je določil e-zapis na naslov elektronske pošte.
(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 045/-12025-6 z dne 18. 7. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil v delu zaradi varstva osebnih podatkov in varstva sodnega postopka. Uvodoma je organ v obrazložitvi odločbe povzel zahtevo prosilca, svoje postopanje v zvezi s pritegnitvijo javnega uslužbenca v postopek in odziv javnega uslužbenca na zahtevo prosilca. V nadaljevanju je organ izpostavil pojem osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov ter pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov po 6. členu navedene uredbe, določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in prvi odstavek 48. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Ob tem je navedel, da je IP v svojih odločbah že večkrat zavzel stališče, da so podatki o imenu in priimku javnega uslužbenca, o delovni dobi, osnovni bruto plači, zneskih dodatkov ter plačila za delovno uspešnost javni, razen podatki o dodatku za delovno dobo, saj se nanašajo na porabo javnih sredstev in opravljanje delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ se je nadalje opredelil do dostopa do posameznih zahtevanih podatkov, pri čemer IP izpostavlja samo navedbe organa glede zahtevane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj se tudi pritožba prosilca glede dostopa do zahtevanih dokumentov nanaša samo na odločitev organa v tem delu. Organ je dostop do tega dokumenta zavrnil na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj v zvezi z odpovedjo pogodbe poteka delovnopravni spor.
(3) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 31. 7. 2025, ker meni, da je prišlo na prvi stopnji do kršitve pravil postopka in nepravilne uporabe materialnega predpisa. Uvodoma se je opredelil do ravnanja organa, ki je v postopek pozval dotičnega javnega uslužbenca. V zvezi s to odločitvijo in postopanjem organa je izpostavil določbe a26.a člena ZDIJZ in 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec meni, da gre v obravnavanem primeru za primer, ko organ ni imel pravne podlage za povabilo javnega uslužbenca, na katerega se zahteva nanaša, v postopek, in temu po mnenju prosilca pritrjuje tudi praksa IP. Nadalje je izpostavil, da ga organ o tem, da je pritegnil javnega uslužbenca kot stranskega udeleženca, ni obvestil in mu tudi ni dal možnosti, da se glede odgovora stranskega udeleženca izjasni. Meni, da je organ s tem kršil 9. člen ZUP, kar predstavlja kršitev pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 273. člena ZUP. V zvezi z izjemo varstva sodnega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je izpostavil, da je organ v obrazložitvi zgolj pavšalno navedel, da poteka delavnopravni spor zaradi nezakonitosti odpovedi. Ni se namreč opredelil niti do tega, katero sodišče v postopku odloča. Prosilec je nadalje opozoril, da morata biti za obstoj te izjeme kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj te izjeme določa 8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ter da ima podrobno razlago okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka v primeru razkritja dokumentov oziroma podatkov, izključno sodišče, ki v postopku odloča. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse, ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka (tako tudi odločbe IP npr. odločba št. 090-226/2023). Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja niti za kakšen sodni postopek gre in katero sodišče v njem odloča. Prosilec zato meni, da je organ glede tega nepopolno ugotovil dejansko stanje. Dodatno je opozoril, da je pravna podlaga za obdelavo tega dokumenta in razkritje opredeljena v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre pri navedenih informacijah za podatke povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prav tako, pa je IP že večkrat odločal v podobnih primerih (kot npr. v odločbah št. 090-216/2023, št. 090-220/2022, št. 090-274/2016, št. 090-226/2023 in št. 090-463/2024), iz katerih izhaja, da kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti podatkov o zaključenih delovnopravnih postopkih in izrečenih sankcijah, ki jih je organ vodil zoper konkretne javne uslužbence. Stališče, da so podatki o izrečenih delovnopravnih sankcijah v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, je IP zavzel že večkrat, in sicer npr. v odločbah št. 090-305/2023, št. 090-220/2022/2, št. 090-226/2023, št. 090-216/2023, št. 090-224/2015. Ob tem IP ocenjuje, da so, v skladu z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov, prosto dostopne informacije o dejstvih v zvezi z izrečenimi ukrepi (kakšen ukrep je bil izrečen in zakaj), ne pa tudi podrobni opisi s tem povezanih subjektivnih okoliščin, iz katerih izhajajo posameznikove izjave, doživljanje in čustvovanje.
(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z elektronskim dopisom z dne 5. 8. 2025, poslal v odločanje IP.
(5) Na poziva IP, št. 090-354/2025/2 z dne 23. 9. 2025 in št. 090-354/2025/4 z dne 1. 10. 2025, je organ 2. 10. 2025 posredoval IP še dokumente, o dostopu do katerih je odločal, med drugimi tudi dokument z nazivom Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 11. 2022, ki se nanaša na delavca … (v nadaljevanju: Izredna odpoved). Na poziv IP, št. 090-354/2025/6 z dne 6. 10. 2025, pa je organ posredoval IP še zahtevo prosilca, izpodbijano odločbo št. 045-1/2025-6 z dne 18. 7. 2025 in dokazilo o vročitvi te prosilcu.
Pritožba je delno utemeljena.
Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(7) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa glede dostopa do Izredne odpovedi, pa tudi iz razloga, ker se ne strinja s postopanjem organa glede vključitve imenovanjega javnega uslužbenca v postopek.
(8) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevano Izredno odpovedjo razpolaga, saj jo je tudi posredoval IP. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej v obravnavanem primeru izpolnjeni.
(9) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do Izredne odpovedi zaradi varstva sodnega postopka, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do te izjeme.
Izjema varstva sodnega postopka
(10) Z izpodbijano odločbo je organ prosilcu zavrnil dostop do izredne odpovedi zaradi obstoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po tej izjemi organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, ter bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo izvedbi konkretnega postopka. Podrobna razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka, je v primeru razkritja, pridržana sodišču, ki v postopku odloča. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse (npr. sodbi Upravnega sodišča št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008), ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Tudi po ustaljeni praksi IP je za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek. Ob tem IP pripominja, da namen izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje interesov strank v postopku, ampak je objekt varstva pravilna in zakonita izvedba samega sodnega postopka.
(11) IP po vpogledu v zadevni dokument ugotavlja, da je bil ta pripravljen zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot posledica kršitev pogodbenih obveznosti in relevantnih delovnopravnih predpisov s strani javnega uslužbenca. Nadalje IP ocenjuje, da četudi je bil ta dokument predložen v delovnem sporu, razkritje njegove vsebine na more škodovati izvedbi konkretnega sodnega postopka. Tožeča in tožena stranka sta bili namreč z vsebino dokumenta seznanjeni že pred začetkom sodnega postopka, oziroma že razpolagata z zadevnim dokumentom. Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da izjema varstva sodnega postopka v obravnavanem primeru ni podana.
(12) Ker zadevni dokument vsebuje množico osebnih podatkov javnega uslužbenca, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.
Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
(13) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.
(14) Upoštevaje pojem osebnega podatka obsega Izredna odpoved različne osebne podatke javnega uslužbenca, in sicer poleg naslova bivališča, datuma rojstva in določenih osebnih okoliščin, tudi navedbo razlogov oziroma opise dejanj, ki po oceni delodajalca predstavljajo kršitve pogodbenih in drugih obveznosti javnega uslužbenca iz delovnega razmerja, zaradi katerih je bila podana izredna odpoved, pa tudi videnja javnega uslužbenca v zvezi s tem.
(15) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) zahtevanih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov.
(16) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka javnosti predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).. Ob tem IP poudarja, da gre za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri tem pa je treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. Dejstvo je namreč, da zgolj zato, ker je nekdo javni uslužbenec ali opravlja javno funkcijo, še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti. Zato je treba, kljub določbi prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo.
(17) Po vpogledu v izredno odpoved IP ugotavlja, da so pritožbene navedbe delno utemeljene. Organ je namreč prekril celoten dokument, ne samo varovanih osebnih podatkov. Prekril je tako tudi podatke oziroma vsebino, iz katere pa varovani osebni podatki ne izhajajo (npr. splošne pravne in zakonske podlage, zaključke o končnih dejstvih in ukrepih, ...). V razlogih Izredno odpoved pa so navedeni tudi takšni osebni podatki, ki kažejo osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti javnega uslužbenca, kot so odgovornost, zanesljivost, …, za katere IP ocenjuje, da jih v skladu z načelom sorazmernosti (prvi in tretji odstavek 15. člena Ustave Republike Slovenije in Splošne uredbe o varstvu podatkov) ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi bile neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Takšna je tudi praksa IP[1], iz katere izhaja, da osebne lastnosti javnih uslužbencev ne sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. V obravnavanem primeru razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi namreč v veliki meri temeljijo na značajskih lastnostih in osebnem odnosu do dela določenega javnega uslužbenca, pa tudi njegovem osebnem mnenju glede ravnanj nadrejenega.
(18) Nadalje IP ugotavlja, da so podatki o imenu, priimku in položaju zakonitega zastopnika organa, direktorja, prosto dostopni. Podatki o imenu, priimku in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, so namreč javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru.
(19) Podatki o odvetnikih ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Ti podatki so javno dostopni v imeniku odvetnikov, ki je objavljen na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije[2], in tudi v javno dostopnem Poslovnem registru Slovenije. Odvetnik v obravnavanem primeru, kot podpisnik Izredne odpovedi, namreč ne nastopa kot fizična oseba, ampak kot poslovni subjekt v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica, kot to izhaja tudi iz preambule zadevnega dokumenta. Takšno stališče v zvezi z osebnimi podatki odvetnikov je IP zavzel že v preteklih odločitvah (npr. odločbi IP št. 090-31/2013/19 z dne 22. 11. 2013 in št. 090-122/2015 z dne 4. 6. 2015).
(20) Ker gre v obravnavani zadevi za primer, ko javnost posameznih podatkov izrecno določa zakon (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), IP v postopek ni pritegnil javnega uslužbenca kot stranskega udeleženca, na katerega se nanaša zahteva prosilca. Z novelo ZDIJZ-F, ki se uporablja od leta 2018 dalje, je bila v ZDIJZ umeščena določba a26.a člena, s katero je bila stranska udeležba v postopku po ZDIJZ omejena. V postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. IP se tako strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da organ ni bil dolžan pritegniti javnega uslužbenca v postopek.
Delni dostop
(21) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje ureja t.i. delni dostop 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba).
(22) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe, do zahtevane Izredne odpovedi mogoč, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Način seznanitve
(23) Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ. Iz zahteve prosilca izhaja, da želi zahtevane v elektronski obliki.
Opredelitev do pritožbenih navedb prosilca
(24) V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se sklicujejo na posamezne odločitve IP, pa IP poudarja, da presoja dostop do posameznih podatkov oziroma dokumentov v vsakem primeru posebej, upoštevaje zahtevo prosilca ter prakso IP in sodno prakso. Sicer pa je prosilec že sam v pritožbi izpostavil posamezne argumente, ki izhajajo iz prakse IP in jih je IP upošteval tudi v obravnavanem primeru.
Sklepno
(25) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je dostop do zahtevanih podatkov zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (zaradi varstva osebnih podatkov in ne zaradi varstva sodnega postopka), kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(26) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).
(27) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Npr. odločbe IP št. 090-154/2010, 090-216/2011, 090-117/2017, 090-202/2018/4, 090-188/2025 in 090-311/2025.