prosilec - URI Soča

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do dveh zahtevanih obrazcev zaradi varstva inšpekcijskega postopka. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da izjema od prostega dostopa po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ni podana, prav tako IP po uradni dolžnosti ni ugotovil obstoja drugih morebitnih izjem od prostega dostopa. IP je namreč ugotovil, da organ škode v izpodbijani odločbi ni izkazal oziroma niti ni navedel, da bi ta z razkritjem zahtevanih obrazcev upravnemu postopku nastala, oba pogoja za obstoj izjeme varstva upravnega postopka pa morata biti izpolnjena kumulativno. Poleg tega je ugotoviti tudi, da sta predmet zahteve in pritožbe obrazca, ki kot taka brez konkretnih podatkov po oceni IP ne moreta povzročiti prav nobene škode izvedbi inšpekcijskega postopka. IP je tako pritožbi prosilca ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-255/2023/8

Datum: 21. 9. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 20. 8. 2023, zoper 2. in 3. točko izreka odločbe Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča, Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 15. 7. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 20. 8. 2023 se ugodi. Odločba Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča z dne 15. 7. 2023 se v 2. in 3. točko izreka odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v elektronski obliki:

-       obrazec delovnega naloga, s katerim inženirji ortotike podajo navodila za izdelavo ortopedskih pripomočkov tehnikom v COP,

-       obrazec evidenčnega lista izvedenih del in porabljenega materiala na ortopedskem pripomočku.«.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 15. 7. 2023 zahteval, da mu organ na podlagi ZDIJZ v elektronski obliki, skenirano ali kopirano, podredno pa na naveden naslov e-pošte, posreduje:

-       prazen delovni nalog – obrazec, ki se je uporabljal v letih 2020 – 2021 in s katerim so inženirji ortotike podali navodila za izdelavo ort. pripomočkov tehnikom v proizvodnji COP,

-       prazen delovni nalog – obrazec, ki se uporablja trenutno in s katerim inženirji ortotike podajajo navodila za izdelavo ort. pripomočkov tehnikom v proizvodnji COP,

-       prazen evidenčni list – obrazec, ki ga izpolnjujejo tehniki ortotike, po posamičnih fazah izdelave ort. pripomočka, in evidentirajo porabo materiala.

Organ je o zahtevi prosilca z dne 15. 7. 2023 odločil z odločbo z dne 15. 7. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). S 1. točko izreka je zahtevi prosilca ugodil in prosilcu odločil posredovati prazen delovni nalog – obrazec, ki se je uporabljal v letih 2020 – 2021, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je svojo odločitev utemeljil z navedbo, da inšpekcijski postopek, ki poteka pri organu pod št. 460-3/2023, še ni zaključen, in dokler postopek teče, imajo po ustaljeni sodni praksi prednost pravila postopka. Do dokumentov v zadevi lahko tako po navedbi organa dostopajo le tisti, ki jih k temu pooblaščajo procesni predpisi (v konkretnem primeru določbe ZIN in ZUP). Ko je postopek pravnomočno končan, pa se uporabijo pravila ZDIJZ, pri čemer se je organ skliceval na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče), št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 20. 8. 2023, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določil postopka. Navedel je, da organ podaja neko pravno razlago in sklic na sodno prakso, v zvezi s prednostnimi in naknadnimi postopki, kar pa po njegovem mnenju nima nobene zveze s posredovanjem zahtevanih informacij, niti ne predstavlja nobene izjeme po ZDIJZ. Nadalje navaja še, da je sklic na sodno prakso povsem zgrešen, saj gre v navedeni zadevi za primer v kazenskih postopkih, kjer veljajo drugačna pravila in so v ZDIJZ kot taka tudi posebej opredeljena, med tem ko v konkretnem postopku ne gre za kazenski postopek. Ker organ ni obrazložil zveze z neposredovanjem zahtevanih obrazcev, preizkus ni mogoč in zato je organ bistveno kršil pravila postopka. Ob tem prosilec celo domneva, da organ z zahtevanima obrazcema sploh ne razpolaga.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z elektronskim dopisom z dne 21. 8. 2023, poslal v odločanje IP. Organ je pritožbi priložil zahtevo prosilca z dne 15. 7. 2023 in izpodbijano odločbo. Na poziv IP je organ IP posredoval še zahtevana obrazca, dostop do katerih je prosilcu zavrnil.

Pritožba je utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu, torej v točkah 2 in 3 izreka.

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, in prav tako ni sporno, da organ z zahtevanima obrazcema delovnega naloga in evidenčnega lista razpolaga v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP.

Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih obrazcev zaradi izjeme varstva inšpekcijskega postopka.

Predmet presoje IP sta tako bila, glede na predmet zahteve prosilca in njegove pritožbene navedbe, obrazca, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe.

IP je ugotovil, da se organ konkretno do katere koli izjeme od dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ v izpodbijani odločbi ni opredelil, niti se na nobeno izjemo od dostopa po tej določbi ni skliceval. Ker se je organ skliceval na inšpekcijski postopek v teku, oziroma nadzor s strani JAVNE AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZDRAVILA IN MEDICINSKE PRIPOMOČKE (v nadaljevanju: JAZMP), se IP v nadaljevanju smiselno temu opredeljuje do izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema varstva upravnega postopka). JAZMP namreč opravlja nadzor nad prometom medicinskih pripomočkov.

Pri izjemi po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

• upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen zahtevan podatek, je v teku, in

• razkritje podatka bi škodovalo izvedbi tega upravnega postopka.

IP poudarja, da je navedena izjema namenjena temu, da organ, pred katerim teče konkretni upravni postopek, ugotovi, ali bi razkritje zahtevanega dokumenta škodilo izvedbi tega postopka. Organ, pred katerim teče postopek namreč najbolje ve, kaj lahko izvedbi postopka škodi in kaj ne, oziroma kateri dokazi so zanj relevantni in kateri ne.

IP je v zvezi z navedeno določbo ZDIJZ in navedbami organa v izpodbijani odločbi ugotovil, da organ škode ni izkazal oziroma niti ni navedel, da bi ta z razkritjem zahtevanih obrazcev postopku nastala, in ker morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno, se IP posebej do pogoja samega postopka v teku ni opredeljeval. Ob tem pa IP izpostavlja še dejstvo, da sta predmet zahteve in pritožbe obrazca, ki kot taka brez konkretnih podatkov po oceni IP ne moreta povzročiti prav nobene škode izvedbi inšpekcijskega postopka.

Tudi po stališču Upravnega sodišča je dokazno breme za izkaz škode na organu, ki škodo zatrjuje. Upravno sodišče je tako npr. v točki 23 sodbe št. IU 293/2020-21 z dne 18. 5. 2022 v zvezi z določbo 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ poudarilo, citirano: »Navedena določba je torej namenjena varstvu nadaljnje izvedbe upravnega postopka, zato lahko že po naravi stvari škodo, ki bi nastala z razkritjem dokumentov, oceni le organ, ki postopek vodi, ne pa v postopku udeležena stranka. Na organu je namreč dokazno breme, da kot verjetno izkaže ogroženost nadaljnje izvedbe postopka, pri tem pa se ne sme spuščati v presojo, ali bi škoda lahko nastala tudi posameznim strankam postopka.«. Iz te sodbe pa izhaja tudi, citirano: »Takšna škoda je izkazana predvsem takrat, ko bi razkritje dokumentov lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje in izvedbo dokazov, tako da bi zavezanci ali druge osebe prikrili ali uničili dokumente, pomembne za odločanje v postopkih, oziroma bi to vplivalo na njihove izpovedbe ali način sodelovanja v postopku«.

V zvezi s sklicevanjem organa na sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020 pa IP poudarja, da je bila sodba sprejeta v pravnem kontekstu in dejanskem stanju, ki se bistveno razlikuje od obravnavane zadeve. Poleg tega je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku – ZKP-O sprejeta posebna določba, s katero je zakonodajalec posebej uredil področje dostopa do informacij javnega značaja glede kazenskih spisov, prav zaradi te sodbe Vrhovnega sodišča. Zakonodajalec je pri obrazložitvi določbe izrecno zapisal, citirano: »S predlagano spremembo se bolj jasno določa sicer že urejen dostop do informacij javnega značaja, ki se nahajajo v kazenskih spisih. Posamezniki, ki ne izkazujejo pravnega interesa, pa želijo pridobiti informacije javnega značaja iz kazenskih spisov, lahko to dosežejo na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki vključuje tudi ustrezne varovalke (npr. interes kazenskega postopka in izjema v 5.a členu ZDIJZ). Sprememba je potrebna zaradi nejasnosti, ki so se pri dostopu do informacij javnega značaja, ki se nahajajo v kazenskih spisih, pojavile v praksi, kar je npr. razvidno iz sodbe Vrhovnega sodišča št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020.«.

Glede pavšalne navedbe organa, ki je upošteval pri tem predhodno sodbo Vrhovnega sodišča, da imajo prednost procesni predpisi, konkretno določbe ZUP in Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju: ZIN), pa IP navaja, da to ne drži. Izpostavljena zakona namreč ne predstavljata specialnejših predpisov glede na ZDIJZ. Ti predpisi urejajo različne pravice oziroma ZIN sam nadzor inšpektorjev in njihovo delo. Povedano drugače, ZDIJZ je od teh predpisov tisti, ki ureja dostop do informacij javnega značaja z vidika javnosti, torej širše kot pa ZUP, ki v 82. členu ureja pravico stranke postopka oziroma oseba z interesom do vpogleda v posamezen spis zadeve. Poleg tega velja opozoriti na določbo četrtega odstavka 82. člena ZUP (ki se subsidiarno uporablja tudi v postopkih inšpekcijskega nadzora) in pravi, da lahko v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne glede na določbe tega zakona, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah. Iz navedenega sledi, da uporaba ZDIJZ pri dostopu do inšpekcijskih spisov ni izključena, ravno nasprotno, 82. člen to vprašanje izrecno ureja in napotuje na uporabo ZDIJZ.

IP je na podlagi navedenega tako zaključil, da izjema od prostega dostopa po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ni podana, prav tako IP po uradni dolžnosti ni ugotovil obstoja drugih morebitnih izjem od prostega dostopa.         

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako izpodbijano odločbo odpravil v točkah 2 in 3 izreka ter sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka