prosilec - URI Soča

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje podatka, koliko izrednih odpovedi zaposlenim je organ, v letih 2000-2023, izpeljal sam/interno ter koliko po odvetnikih oz. odvetniških pisarnah/družbah ali drugih pravnih oblikah s plačilom storitev zunanjemu izvajalcu, ker z zahtevnim podatkom ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v kolikor bi torej organ želel priti do podatkov, kot jih zahteva prosilec, bi moral fizično pregledati vse postopke izrednih odpovedi oz. kadrovske mape zaposlenih in jih na podlagi kriterijev prosilca seštevati, pri čemer pa bi štetje oz. seštevek posameznih dokumentov/postopkov pomenilo ustvarjanje novih informacij, kar dejansko ni zajeto v pravici do dostopa do informacij javnega značaja. IP je tako pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-182/2023/6

Datum: 18. 7. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 31. 5. 2023, zoper odločbo Univerzitetnega rehabilitacijskega centra Republike Slovenije Soča, Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana (v nad. organ), brez številke, z dne 29. 5. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 31. 5. 2023 zoper odločbo Univerzitetnega rehabilitacijskega centra Republike Slovenije Soča, brez številke, z dne 29. 5. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 2. 5. 2023 pri organu vložil zahtevo za posredovanje podatka, koliko izrednih odpovedi zaposlenim je organ, v letih 2000-2023, izpeljal sam/interno ter koliko po odvetnikih oz. odvetniških pisarnah/družbah ali drugih pravnih oblikah s plačilom storitev zunanjemu izvajalcu.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, brez številke, z dne 29. 5. 2023, zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti oz. podatki ne razpolaga.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 31. 5. 2023 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Prosilec navaja, da zgolj domnevni neobstoj evidence izrednih odpovedi še ne pomeni, da teh informacij ni. Izgovor organa pravno ne vzdrži zaradi dikcije v 4. odstavku 5. člena ZDIJZ. Prav dikcija iz omenjenega člena izpostavlja, da so izvlečki iz dokumentov dopustni in možni, razen kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka. Tako bi zahtevane informacije organ brez posebnega napora podal z izvlečkom iz dejansko obstoječih informacij javnega značaja. Izrednih odpovedi je bilo po nepreverjenih informacijah (izhajajoč iz inšpekcijskega zapisnika delovne inšpekcije) na leto morda ena, največ dve, po vsej verjetnosti pa v vseh letih skupaj še bistveno manj. Nadalje je glede tega nedvoumna tudi sodna praksa - sodba VSRS X Ips 338/2016 ter UPRS II U 58/2020-11. Glede na navedeno niti ni ovire oz. zakonskega zadržka, da izvleček organ naredi eventualno tudi iz fizične evidence, saj glede na število le-teh, to zanj ne predstavlja nesorazmernega napora. Z neko obliko evidence organ razpolaga, saj je do podatka o izrednih odpovedi za določeno leto prišel tudi delovni inšpektor, kot to izhaja iz inšpekcijskega zapisnika št. 06106-1/2023-3 z dne 19. 1. 2023. Nenazadnje o obstoju nekakšne evidence priča tudi interno glasilo organa Gibko, v katerih so številčno navedeni podatki o novih zaposlenih delavcih in delavcih, ki so organ zapustili tako ali drugače. Odločitev organa v izpodbijani odločbi je nerazumna, saj prosilec lahko zahteva vpogled v dokumentacijo vseh izrednih odpovedi in do zahtevane informacije oz. končnega števila izrednih odpovedi pride tudi sam - organ namreč ne prereka obstoju samih dokumentov o izrednih odpovedih.

IP je dne 14. 6. 2023, po elektronski pošti, prejel dopis organa, brez številke, z dne 12. 6. 2023, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje. Dodatno je organ pojasnil, da je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga, ker prosilec dejansko zahteva odgovore na vprašanja, organ pa z dokumentom, ki bi vseboval zahtevane odgovore, ne razpolaga. Glede na vsebino pritožbe organ dodaja, da se prosilec v pritožbi sklicuje na dokumente iz disciplinskih postopkov (ki niso predmet zahteve), na letna poročila (ki vsebujejo statistične podatke za posamezno poslovno leto), na inšpekcijski zapisnik (ki se nanaša na povsem drugačno obdobje in vsebino, kot jo zahteva prosilec) ipd., pri čemer pa ne more biti sporno, da po določbah ZDIJZ organ za prosilca ni dolžan na novo ustvariti informacije, ki jo prosilec zahteva, organ pa z njo ne razpolaga. Ker prosilec zahteva podatke o izrednih odpovedih, za katere ni navedel, da bi bili namenjeni ponovni uporabi, je brezpredmetno tudi njegovo sklicevanje na določila ZDIJZ, ki urejajo ponovno uporabo informacij. Organ dokumentov o izrednih odpovedih pogodb o zaposlitvi ne vodi v elektronski evidenci na način, da bi bil omogočen enostaven priklic po iskalnih kriterijih, ki jih v zahtevi izpostavlja prosilec. Odziv na zahtevo prosilca bi terjal ročno pregledovanje fizične dokumentacije za 23 let, tako v kadrovski službi kot tudi v finančni službi in ročno uparjanje pridobljenih podatkov, da bi ugotovili, v koliko primerih je bil v postopek izredne odpovedi vključen odvetnik, odvetniška pisarna ali druga pravna oseba, ki ji je organ plačal za opravljene storitve. Ne le, da organ zahtevanih podatkov nima, njihovo ustvarjanje bi pomenilo nesorazmeren napor. V zapisniku inšpekcijskega nadzora, ki ga omenja prosilec ter v letnih poročilih ni podatkov, ki jih prosilec zahteva. Organ tudi sicer (za kakšne druge potrebe) ni ustvaril informacij, ki jih zahteva prosilec.

Na podlagi poziva IP, št. 090-182/2023/2 z dne 22. 6. 2023, je organ dne 3. 7. 2023, po elektronski pošti, posredoval dopis, v katerem je navedel, da kadrovske zadeve, od leta 2010 dalje, vodi v informacijskem sistemu Navision ODKE. Organ je vpogledal v svoj informacijski sistem, pod šifrant »disciplinski ukrep«, pod katerim so vodene odpovedi tako v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela, kot izredne odpovedi v skladu s 110. členom ZDR-1. Na podlagi navedenega je organ v Službi za pravne, kadrovske in splošne zadeve pridobil podatke o številu izrednih odpovedi od leta 2010 dalje. Do leta 2010 organ podatkov o izrednih odpovedih nima oz. bi bil za pridobitev teh podatkov potreben prekomerni napor (brskanje po arhivih). Organ je ugotovil, da je bilo v letih od leta 2010-2023 17 izrednih odpovedi delovnega razmerja, od tega 14 zaradi neuspešno opravljanega poskusnega dela (po 1 odpoved v letu 2010, 2014, 2017, 2018, 2021 in 2023; po 2 odpovedi v letu 2016, po 3 odpovedi v letu 2020 in 2022) in 3 na podlagi 110. člena ZDR-1 (1 odpoved v letu 2019 in 2 odpovedi v letu 2022). Na podlagi veljavne zakonodaje organ ni dolžan voditi evidence izrednih odpovedi.

Na podlagi elektronskega sporočila IP z dne 4. 7. 2023 je organ IP dne 7. 7. 2023, po elektronski pošti, posredoval dopis, v katerem je navedel, da informacijski sistem organa (Navision ODKE), šifrant »disciplinski ukrep«, ne omogoča t.i. filtriranja glede na kriterij, ali je izredno odpoved organ izpeljal sam, po odvetniški pisarni/družbi ali drugi pravni obliki s plačilom storitve zunanjemu izvajalcu. Dopisu je organ priložil tudi zaslonsko sliko iz informacijskega sistema Navision ODKE, šifranta »disciplinski ukrep«.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Kot izhaja iz pojasnil, ki jih je tekom pritožbenega postopka IP prejel s strani organa, organ ne razpolaga s podatkom, koliko izrednih odpovedi zaposlenim je organ, v letih 2000-2023, izpeljal sam/interno ter koliko po odvetnikih oz. odvetniških pisarnah/družbah ali drugih pravnih oblikah s plačilom storitev zunanjemu izvajalcu. Organ iz svojega informacijskega sistema sicer, za obdobje po letu 2010, lahko pridobi podatke o številu izrednih odpovedi tako v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela, kot izredne odpovedi v skladu s 110. členom ZDR-1, vendar pa mu informacijski sistem ne omogoča filtriranja glede na to, ali je postopek izredne odpovedi vodil organ sam ali preko tretje osebe, kar pa je predmet zahteve prosilca. V kolikor bi torej organ želel priti do podatkov, kot jih zahteva prosilec, bi, za obdobje po letu 2010, moral fizično pregledati vse postopke izrednih odpovedi, za obdobje do leta 2010 pa kadrovske mape zaposlenih in jih na podlagi kriterijev prosilca seštevati, pri čemer pa bi štetje oz. seštevek posameznih dokumentov/postopkov pomenilo ustvarjanje novih informacij, kar dejansko ni zajeto v pravici do dostopa do informacij javnega značaja. Da bi bil izpolnjen kriterij materializirane oblike dokumenta, bi moral pri organu v trenutku odločanja namreč dejansko že obstajati nek dokument, ki bi zadostil zahtevi prosilca oz. iz katerega bi izhajali zahtevani podatki – v konkretnem primeru, kot izhaja iz zgoraj navedenega, pa tak dokument ne obstaja. Glede na navedeno IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga.

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti/podatki, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami/podatki razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Zato IP ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov/podatkov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.

IP se sicer strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da lahko zahteva vpogled v dokumentacijo vseh izrednih odpovedi in do zahtevanih podatkov (končnega števila izrednih odpovedi) pride tudi sam, vendar pa IP poudarja, da ti dokumenti niso bili predmet zahteve prosilca z dne 2. 5. 2023 in posledično tudi niso predmet konkretnega pritožbenega postopka.

Na podlagi navedenega je IP zaključil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec: 

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.     

namestnica pooblaščenke