prosilec - URI Soča

POVZETEK:

Organ je prosilcu delno zavrnil dostop do zahtevanih podatkov, in sicer zaradi varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. IP je, upoštevaje pritožbene navedbe prosilca, ugotovil, da so podatki o vrsti blaga/storitve in popustih prosto dostopni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V postopku dostopa do informacij javnega značaja morajo namreč biti prosto dostopni vsi tisti podatki, ki javnosti v skladu z načelom transparentnosti omogočajo, da preveri, ali je organ z javnimi sredstvi razpolagal skrbno in racionalno. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-138/2023/5

Datum: 30. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 23. 4. 2021, zoper odločbo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča, Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 20. 4. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 23. 4. 2023 se delno ugodi. Odločba Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča z dne 20. 4. 2023 se delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v obliki fotokopije račune št. 17-N001256 z dne 21. 2. 2017, št. 1800660 z dne 16. 7. 2018, št. 1900902 z dne 25. 10. 2019, št. 2200833 z dne 30. 8. 2022, št. 2200862 z dne 1. 9. 2022, št. 2200872 z dne 8. 9. 2022, št. 2200807 z dne 22. 8. 2022, št. 2200804 z dne 22. 8. 2022, št. 2200805 z dne 22. 8. 2023, št. 2200806 z dne 22. 8. 2022, št. 2200962 z dne 3. 10. 2022, št. 2201013 z dne 20. 10. 2022, št. 22001047 z dne 28. 10. 2022, št. 2201087 z dne 18. 11. 2022, št. 2201176 z dne 13. 12. 2022 in št. 2201260 z dne 29. 12. 2022,

na način, da račune posreduje še s podatki o vrsti blaga/storitve, ceni na enoto brez DDV (€), popustu (%) in znesku popusta (€).«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 5. 2. 2023 zahteval, da mu organ na podlagi ZDIJZ v elektronski obliki ali v obliki fotokopije posreduje:

-       vse tri račune, plačane družbi …(v nadaljevanju: …),

-       podatek o višini vseh plačil računov imenovani družbi v času od 1. 6. 2020 do 5. 2. 2023,

-       vse račune (12), plačane imenovani družbi od 1. 9. 2022 do 5. 2. 2023, ter

-       vse pogodbe in anekse, sklenjene z imenovano družbo.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 20. 4. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil:

-       Pri računih je organ, na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prekril osebne podatke oseb, ki so račun pripravile in odgovornih oseb (ime in priimek). Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je v računih prekril podatke o vrsti blaga in popustih dobavitelja, ki so del njegovega poslovanja. Pri tem je izpostavil določbo 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[1], ki nadalje napotuje na Zakon o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[2].

-       V obrazložitvi odločbe je navedel podatek o višini vseh plačil računov, v času od 1. 6. 2020 do 5. 2. 2023 in s tem zahtevi prosilca pod točko 3 ugodil.

-       Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je v pogodbah, o dostopu do katerih je odločil v točki 3 izreka izpodbijane odločbe, odločil prekriti osebne podatke zastopnikov pogodbenikov (podpis).

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 23. 4. 2021, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določil postopka. Najprej je izpostavil, da organ nima oštevilčenih odločb, kar verjetno počne namerno, da v postopek vnaša zmedo in težjo sledljivost. Pri štiri odločbah, izdanih na isti dan, je težja sledljivost, saj niso izdane v skladu z ZUP in opisno ne povzemajo zahtev prosilca. Šele iz obrazložitve je mogoče domnevati, na katero zahtevo se nanaša. Nadalje je navedel, da je organ v računih prekril podatke o vrsti blaga/storitve, ceni na enoto brez DDV, popustu in znesku popusta, ter da je sklic organa na ZGD-1, ZPosS in 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ naklepno napačen in neutemeljen, saj zahtevani podatki ne izpolnjujejo pogojev iz 2. člena ZPosS. Kot prvo je izpostavil, da zahtevani podatki ne razkrivajo postopkov izdelave ortopedskega pripomočka, kar bi mogoče pogojno še lahko štelo za poslovno skrivnost. Tako ne razkrivajo znanja in izkušenj glede načina izdelave, marveč zgolj količino obračunanega materiala in dela, ki pa se tako ali tako razlikuje v odvisnosti od pacienta. Nadalje je ugotoviti, da so, glede na 1. alinejo prvega odstavka 2. člena ZPosS, te informacije splošno znane osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Poleg tega organ ni nikdar ukrepal na način, da bi jo ohranil kot poslovno skrivnost oziroma ni ravnal po 2. točki istega člena, torej teh informacij ni določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo. Tako je edini pogoj, ki ga te informacije izpolnjujejo, pogoj »tržne vrednosti«, kar pa ne zadostuje, da bi se lahko te informacije opredelile kot poslovna skrivnost. Ob naštetem je cena za prazno polje oziroma za neznano storitev brezpredmetna in ni skladna z namenom ZDIJZ glede obveščenosti javnosti o delovanju. Nemogoče je torej preveriti, ali je cena za blago ali storitev sploh ekonomična, realna, poštena in gospodarna. Organ je po oceni prosilca prekril podatke o vrsti blaga in povezanih popustih, ki jih ponuja dobavitelj ter do dela njegovega delovanja. Pri tem je opozoril, da ne gre za privatno firmo, temveč javni zavod, pri čemer si mora organ prizadevati, da doseže čim večjo obveščenost javnosti o delovanju, kar pa v tem primeru ni doseženo. Ni namreč znano, kako dejansko organ posluje in ali posluje gospodarno. Vsakokratno pavšalno izgovarjanje organa na poljubne predpise po oceni prosilca samo dokazuje, da so v zahtevanih informacijah javnega značaja dejansko sumljiva ozadja, ki jih poskuša organ na ta način prikriti. V zvezi s pogodbo št. 0207-1/2011-178 o izdelavi ortoz in protez po navodilih organa z dne 9. 1. 2012, pa je izpostavil, da je bila sklenjena za obdobje enega leta, kar kaže na domnevo, da organ po le-tej ni sklenil več nobene takšne pogodbe ali pa je organ naklepno ni posredoval zaradi sporne vsebine oziroma so se domnevno po mnenju prosilca proteze in ortoze izdelovale brez pogodbe, torej brez določenih pogojev obligacijskega razmerja, in brez navodil organa. Računi so najvišji v letih 2021 – 2023 in to brez pogodbe, ali pa jo je organ skril oziroma je namenoma ni posredoval. Prosilec je IP predlagal, da sam odloči o dostopu oziroma da organu da natančna navodila, katere podatke mora dati in kaj predstavlja izjemo.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z elektronskim dopisom z dne 9. 5. 2023, poslal v odločanje IP. Organ je pritožbi priložil zahtevo prosilca z dne 5. 2. 2023, izpodbijano odločbo ter predmetne dokumente s prekritimi podatki. Na poziv IP št. 090-138/2023/2 z dne 17. 5. 2023 je organ 19. 5. 2023 IP posredoval še predmetne dokumente brez prekritih podatkov. Na dodaten poziv št.-138/2023/4 z dne 24. 5. 2023 pa je organ IP 26. 5. 2023 obvestil, da je z dopisom z dne 19. 5. 2023 posredoval IP vso zahtevano dokumentacijo. Posredoval pa je še izjavo družbe .., z dne 19. 5. 2023, iz katere izhaja, da podatke, kot so naročanje blaga, izvajanje storitev, cene in dogovori o popustih z organom, šteje kot poslovna skrivnost.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu 1. točke izreka izpodbijane odločbe, ki se nanaša na podatke o vrsti blaga/storitve in popustu. Pritožuje pa se tudi glede prekritih podatkov o cenah na enoto brez DDV, ki jih je organ prekril, čeprav takšna njegova odločitev iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Pri zahtevanih pogodbah, o dostopu do katerih je organ odločil v izpodbijani odločbi, pa je po mnenju prosilca vprašljivo, ali je organ prosilcu posredoval vse zahtevane pogodbe. Organ je sicer prosilcu posredoval tri pogodbe, v katerih je prekril osebne podatke zastopnikov, vendar se pritožbene navedbe v prekrite podatke ne spuščajo.

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Organ je torej zavezan po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja, saj gre za javni zdravstveni zavod, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada Republike Slovenije.[3]

Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ popolno ugotovil dejansko stanje in prosilcu posredoval vse zahtevane pogodbe ter ali je odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do posameznih podatkov v zahtevanih računih zaradi varstva poslovne skrivnosti. IP se tako najprej opredeljuje do obstoja informacije javnega značaja v zvezi z zahtevanimi pogodbami.

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

Informacija javnega značaja je po 4. členu ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

IP ugotavlja, da organ z drugimi zahtevanimi pogodbami ne razpolaga v materializirani obliki. IP namreč nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa, da je IP posredoval vso zahtevano dokumentacijo, dvomil. Tej ugotovitvi IP pritrjujeta dejstvi, da je organ prosilcu posredoval vsebino treh zahtevanih pogodb v celoti (razen podatkov o podpisih zastopnikov), pa tudi v celoti oziroma delno ugodil prosilcu v preostalem delu zahteve. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru pogoji za obstoj informacije javnega značaja za druge pogodbe (kot le za posredovane) niso izpolnjeni.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi v času zahteve in odločanja o zahtevi ni razpolagal.

Ob navedenem pa IP poudarja, da IP ni tisti, ki bi bil pristojen presojati samo pravilnost poslovanja organa. IP tako ni pristojen presojati, ali bi posamezno poslovno razmerje, v katerega je organ vstopil, moralo biti urejeno s pogodbo oziroma kako drugače.

IP se v nadaljevanju opredeljuje še do vprašanja, ali je pri zahtevanih podatkih o popustih in vrsti blaga/storitev podana izjema varstva poslovne skrivnosti.

Predmet presoje IP so bili računi družbe … ter družbe …, o dostopu  do katerih je odločil organ z izpodbijano odločbo in jih tudi posredoval IP.

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZGD-1 pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe ZPosS, ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da sta dva računa v obravnavanem primeru nastala pred uveljavitvijo ZPosS, je treba pri presoji poslovne skrivnosti upoštevati določbe ZGD-1, pri ostalih, ki so nastali po uveljavitvi tega zakona, pa je treba upoštevati določbe ZPosS.

Izhajajoč iz člena 39 ZGD-1 je ugotoviti, da je zakon razlikoval dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi so se podatki šteli za poslovno skrivnost. Prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1 pa sta nadalje določala, da družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.

Izhajajoč iz določb 39. člena ZGD je IP najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija. Kot izhaja iz pravne teorije, se ta odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje.[4] Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ni spuščal v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je bila prepuščena njemu samemu.[5] Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Po tem kriteriju torej ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč gre za subjektivno odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Ne glede na to, pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom družba določi tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1).

IP po vpogledu v posredovano izjavo družbe … ugotavlja, da je ta nastala po vložitvi predmetne zahteve prosilca. Družba torej ni predložila nobenega pisnega sklepa, ki bi bil pravočasno izdan že pred vložitvijo predmetne zahteve prosilca in s katerim bi se šteli podatki za poslovno skrivnost.[6] Poleg tega IP ugotavlja, da tudi sami računi niso označeni kot »poslovna skrivnost« ali s kako drugo obliko zaupnosti.

Ker subjektivni kriterij poslovne skrivnosti v obravnavanem primeru ni izpolnjen, je IP ugotavljal še, ali je morebiti podan objektivni kriterij poslovne skrivnosti. Pri tem kriteriju ni treba, da je podatek opredeljen kot poslovna skrivnost s kakšnim aktom ali kot tak izrecno označen, mora pa biti očitno, da bi z razkritjem nepooblaščeni osebi nastala škoda, ki mora biti občutna. Po pravni teoriji so predmet poslovne skrivnosti po tem kriteriju podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost (npr. nov postopek izdelave, seznam stalnih odjemalcev, analiza trga, …) ali prednost v negativnem smislu (npr. večje število reklamacij, …), pri t.i. know-how pa so to podatki, ki so za določeno podjetje specifični in mu zato zagotavljajo konkurenčno prednost. Sem ne sodijo npr. splošna znanja, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih pridobi povprečna oseba sčasoma z vestnim delom in usposabljanjem v delovnem razmerju na določenem delovnem mestu.[7] Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskih subjektov, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam.

Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da bi se podatki o vrsti blaga/storitve, popustu (%) in znesku popusta lahko šteli kot podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost družbe …, vendar je treba upoštevati še tretji odstavek 39. člena ZGD-1, v skladu s katerim se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V zadnjem odstavku torej ZGD-1 napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Določba tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 velja tako v primeru subjektivnega kot objektivnega kriterija obstoja poslovne skrivnosti. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

IP ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za račune, ki so izdani na podlagi sklenjene pogodbe z organom, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo poslovne skrivnosti) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v določenih primerih (primeri iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), ki pa v obravnavanem primeru niso podani. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[8] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[9] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s "porabo javnih sredstev" niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. Z drugimi besedami, kot "porabo javnih sredstev" ni mogoče razumeti zgolj višine javnih sredstev za pridobitev delnic ali dosežene kupnine ob njihovi prodaji, pač pa tudi dogovore o uveljavljanju korporacijskih pravic iz delnic, saj ti vplivajo na poslovanje delniške družbe, posledično tudi na njeno vrednost, oziroma na vrednost delnic (tako knjigovodsko kot tržno), s tem pa na javna sredstva.«.

IP tako zaključuje, da podatki o vrsti blaga in popustih v računih z dne 21. 2. 2017 in z dne 16. 7. 2018 v obravnavanem primeru ne predstavljajo poslovne skrivnosti po določbah ZGD-1.

IP se opredeljuje še do obstoja poslovne skrivnosti po ZPosS pri podatkih o vrsti blaga/storitve in popustih v preostalih zahtevanih računih, nastalih po uveljavitvi ZPosS.

Pojem poslovne skrivnosti določa ZPosS v prvem in drugem odstavku 2. člena. Poslovno skrivnost predstavljajo torej le tisti podatki, pri katerih so kumulativno izpolnjene vse tri zahteve po 2. členu ZPosS. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[10], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne. V zvezi s pojmom »tržna vrednost«, kot drugi pogoj za obstoj poslovne skrivnosti, pa je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«.[11] V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. O »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Ob tem IP pripominja, da je tudi v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje.[12]

IP v zvezi z zahtevanimi podatki ugotavlja, da bi bilo potencialno mogoče zahtevane podatke o vrsti blaga/storitve in popustih opredeliti kot poslovno skrivnost po 2. členu ZPosS, vendar je treba upoštevati še določbo tretjega odstavka 2. člena ZPosS. V skladu s to določbo se namreč za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tako kot po določbi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1. Tudi pri teh računih je tako treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V izogib ponavljanju se IP sklicuje v zvezi s to določbo in porabo javnih sredstev na predhodno utemeljitev.

Podatki o vrsti blaga/storitve in popustih so torej prosto dostopni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki javnosti v skladu z načelom transparentnosti omogočajo, da preveri, ali je organ z javnimi sredstvi razpolagal skrbno in racionalno.

Organ je prosilcu z izpodbijano odločbo zavrnil zgolj dostop do podatkov o vrsti blaga/storitve in popustih, zato ni nobenega razloga, da je v predmetnih računih prosilcu prekril tudi podatke o ceni na enoto brez DDV-ja. Kot obstajajo pogoji za prosti dostop do podatkov o vrsti blaga/storitve in popustih obstajajo v obravnavanem primeru toliko bolj pogoji za prosti dostop do podatkov o ceni, in sicer prav tako na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je tako organu naložil, da posreduje prosilcu tudi te podatke, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Ob vsem navedenem pa IP dodaja še, da se morajo poslovni subjekti zasebnega prava zavedati, da so pri sklepanju pogodb z osebami javnega prava omejeni. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«. Stališče, da se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni, pa tudi sicer izhaja iz sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 1125/2017-62 z dne 3. 10. 2018.

IP pa ob vsem navedenem poudarja še, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca (razen v primeru zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki pa v obravnavanem primeru ni podana), temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pritožbo prosilca pa je zavrnil v delu, ki se nanaša na vprašanje obstoja (preostalih) zahtevanih pogodb, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[13] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21 in 18/23 – ZDU-1O.

[2] Uradni list RS, št. 22/19.

[3] Statut Javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča

[4] Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002.

[5] Tako tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 (točka 12), ko izpostavlja, da ni mogoče posegati v avtonomijo gospodarskega subjekta, da sam določi s pisno odredbo oziroma sklepom, kaj šteje za poslovno skrivnost, če niso podane zakonsko določene izjeme po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1.

[6] Tako izhaja tudi iz sodne prakse, npr. sodbi Upravnega sodišča št. II U 289/2013 z dne 8. 1. 2014 in št. I U 1062/2017-33 z dne 22. 8. 2018.

[7] Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2002.

[8] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Pa tudi sodba Upravnega sodišča št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020.

[9] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[10] Besedilo Predloga Zakona o poslovni skrivnosti, javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.

[11] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.

[12] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[13] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.