prosilec - URI Soča

POVZETEK:

Organ je prosilcu delno zavrnil dostop do zahtevanih zapisnikov zaradi varstva osebnih podatkov. IP je nato v pritožbenem postopku ugotovil, da vi podatki, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil, niso varovani. Ker pa organ v izreku izpodbijane odločbe ni konkretno opredelil, v katerem delu posameznega zapisnika se prekrijejo posamezni podatki, je IP odločbo organa odpravil v celoti in rešil zadevo sam.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-137/2023/4

Datum: 23. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 23. 4. 2023, zoper odločbo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča, Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 20. 4. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 23. 4. 2021 se delno ugodi. Odločba Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča z dne 20. 4. 2023 se odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v obliki fotokopij naslednja dokumenta:

-       zapisnik št. 06106-1/2023-1 z dne 10. 1. 2023, na način, da v zapisniku prekrije podatke o:

• EMŠO in državljanstvu zakonitega zastopnika organa na 1. strani,

• EMŠO osebe, ki je bila prisotna pri pregledu na 1. strani,

• osebni okoliščini javne uslužbenke pod 3. alinejo v petem odstavku na 2. strani, za besedo »zaradi« in »v bolnišnici«,

• osebni okoliščini javne uslužbenke v 2. vrstici devetega odstavka na 2. strani (za besedama »nadurno delo«;

-       zapisnik št. 06152-51/2023-1 z dne 10. 1. 2023, na način, da v zapisniku prekrije podatke o:

• EMŠO in državljanstvu zakonitega zastopnika organa (1. stran),

• razlog prenehanja delovnega razmerja za datumom v 1. stavku drugega odstavka na 2. strani.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 12. 1. 2023 zahteval, da mu organ na podlagi ZDIJZ v elektronski obliki ali v obliki fotokopije posreduje vse zapisnike opravljenega inšpekcijskega nadzora pri organu 10. 1. 2023.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 20. 4. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahteve prosilca delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Organ je namreč na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ odločil prekriti:

-       v zapisniku št. 06106-1/2023-1 z dne 10. 1. 2023:

• podatke o imenu, priimku, EMŠO in podpisu zaposlene, ki je bila prisotna na inšpekcijskem ogledu,

• podatke o EMŠO, državljanstvu in zaposlitvi zakonitega zastopnika,

• podatke o imenu, priimku in podpisu uradne osebe,

• podatke o imenu, priimku, vrsti zaposlitve, vrsti delovnega časa in delovnem času v kontroliranih dneh za zaposlene, za katere se je vodil pregled evidence delovnega časa,

• podatke o imenu, priimku, datumih aktivnosti v zvezi s podajanjem dokumentov, datumih obveščenosti direktorja o kršitvah za zaposlenega, za katere se je izvedel postopek izredne odpovedi;

-       v zapisniku št. 06152-51/2023-1 z dne 10. 1. 2023:

• podatke o imenu, priimku in podpisu  zunanjega izvajalca – zunanje pooblaščene osebe za VPD, ki je bila prisotna na inšpekcijskem nadzoru, in vodje proizvodnje,

• podatke o EMŠO, državljanstvu in zaposlitvi zakonitega zastopnika,

• podatke o imenu, priimku in podpisu uradne osebe,

• podatke o imenu, priimku, datumu in razlogu prenehanja delovnega razmerja za nekdanjega VPD,

• podatke o imenu, priimku, vrsti zaposlitve, vrsti delovnega časa in delovnem času v kontroliranih dneh za zaposlene, za katere se je vodil pregled evidence delovnega časa,

• podatke o imenu, priimku, datumih aktivnosti v zvezi s podajanjem dokumentov, datumih obveščenosti direktorja o kršitvah za zaposlenega, za katere se je izvedel postopek izredne odpovedi.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 23. 4. 2021, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določil postopka. Najprej je izpostavil, da organ nima oštevilčenih odločb, kar verjetno počne namerno, da v postopek vnaša zmedo in težjo sledljivost. Pri štiri odločbah, izdanih na isti dan, je težja sledljivost, saj niso izdane v skladu z ZUP in opisno ne povzemajo zahtev prosilca. Šele iz obrazložitve je mogoče domnevati, na katero zahtevo se nanaša. Nadalje je navedel, da je organ v posredovanih zapisnikih nepravilno prekril podatke, ki so javni po zakonu, in sicer:

-       v zapisniku št. 06152-51/2023-1 z dne 10. 1. 2023:

• naslov e-pošte zavezanca, saj gre za informacijo javnega značaja, ki je kot taka objavljena v svetovnem spletu,

• osebno ime in priimek javnega uslužbenca ne sodi med varovane osebne podatke po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, izjeme pa ne morejo predstavljati tudi zato, ker javnost ne bi imela pregleda oziroma možnosti nadzora, ali so pri pregledu sodelovale za to pristojne ozirom odgovorne osebe,

• podatke o zakonitem zastopniku, ki so objavljeni že na spletnih straneh zavezanca,

• glede nekdaj zaposlene osebe za VPD, saj v internih aktih organa ni označen kot poslovna skrivnost, pa tudi iz datuma je razvidno, do kdaj je veljala odgovornost odgovorne osebe oziroma kdaj je bila prenesena na drugo odgovorno osebo, kar je pomembno z vidika ugotavljanja stvarne odgovornosti za kršitve v preteklosti, ugotovljene v nadzoru,

• podatke o obligacijskem razmerju med organom, ki je porabnik javnih sredstev, in zunanjim izvajalcem, ti so javni že po 6.a členu ZDIJZ, niti niso opredeljeni kot poslovna skrivnost v internih aktih organa,

• podatke o vodji izjeme, iz razlogov po prvi in drugi opombi,

• podatek o brusilnem stroju in letu njegove izdelave, saj ne izpolnjuje vseh pogojev za opredelitev podatkov kot poslovna skrivnost, niti tega ne določajo interni akti organa,

•  podatek o obratovalnem dovoljenju, na isti podlagi kot pri prejšnji točki,

• podatek o zapisniku bivšega strokovnega sodelavca, iz razlogov po prvi in drugi opombi,

• podatek o mesecu prenove objekta iz razlogov pod opombo 3, pomemben je za zaposlene, ki so prav tako javnost zaradi ugotavljanja časovne izpostavljenosti nevarnim pogojem dela, pa tudi siceršnja javnost ima interes za nadzor nad varovanjem zaposlenih v javnem sektorju;

-       v zapisniku št. 06106-1/2023-1 z dne 10. 1. 2023 imena in priimke zaposlenih javnih uslužbencev (z izjemo tistih, ki so morda v vlogi žrtve) ter datume dogodkov, saj nič od tega ne predstavlja izjeme od dostopa po ZDIJZ, iz razlogov, navedenih v točki 1.

IP je tako predlagal, da sam odloči o dostopu oziroma da organu natančna navodila, katere podatke mora dati in kaj predstavlja izjemo.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z elektronskim dopisom z dne 9. 5. 2023, poslal v odločanje IP. Organ je pritožbi priložil zahtevo prosilca z dne 12. 1. 2023, izpodbijano odločbo ter predmetna zapisnika s prekritimi podatki. Na poziv IP št. 090-137/2023/2 z dne 16. 5. 2023 je organ 19. 5. 2023 IP posredoval še zapisnika brez prekritih podatkov.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu, kot to izhaja iz njegove pritožbe.

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Organ je torej zavezan po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja, saj gre za javni zdravstveni zavod, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada Republike Slovenije.[1]

Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do posameznih podatkov zaradi varstva osebnih podatkov. IP se tako v nadaljevanju opredeljuje do vprašanja, ali je pri zahtevanih podatkih, na katere se nanaša pritožba, ta izjema od dostopa podana.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[2] IP ugotavlja, da predmetna zapisnika nedvomno obsegata osebne podatke posameznih fizičnih oseb, kot je to ugotovil že organ v izpodbijani odločbi. Podatki o imenu, priimku, naslovu, EMŠO, podpisu, državljanstvu, zaposlitvi, delovnem času in drugih osebnih okoliščinah posamezne fizične osebe nedvomno predstavljajo osebne podatke.

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo predmetnih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2[3] (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.

IP tako ugotavlja:

-       Zakonsko podlago za razkritje osebnih podatkov javnih uslužbencev in funkcionarjev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ, konkretno 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi te določbe se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v določenih primerih, ki pa v obravnavanem primeru niso podani. V drugem odstavku 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Zakonsko podlago za razkritje podatkov o imenu, priimku, delovnem mestu, nazivu ali funkciji pa predstavlja tudi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS)[4].

-       Podatki o imenu in priimku posameznega javnega uslužbenca, njegovi zaposlitvi, podpisu (ki je povezan z njegovim delovnim razmerjem), delovnem času ter ugotovitvah v zvezi z delovnim časom v postopku inšpekcijskega nadzora glede upoštevanja določb delovnopravne zakonodaje s strani delodajalca tako nedvomno niso varovani osebni podatki. IP je tako omogočil tudi dostop z razkritjem podatkov v inšpekcijskem zapisniku o tem, kateremu javnemu uslužbencu je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj iz tega izhaja, da je delovno razmerje določenega javnega uslužbenca v javnem zavodu prenehalo. Omogočil pa je tudi dostop do podatkov o določenih okoliščinah odpovednega postopka, ki so bile predmet inšpekcijskega pregleda. Organ bi moral upoštevati, da se predmetna zapisnika nanašata na izveden pregled pri organu kot javnemu zavodu, torej osebi javnega prava, in delodajalcu, katerega zaposleni so javni uslužbenci.

-       Prav tako niso varovani podatki o imenu, priimku, naslovu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije[5] in Zakona o sodnem registru[6]. Navedeno pomeni, da so javno dostopni podatki o zakonitem zastopniku organa, ki izhajajo tudi iz javno dostopnega Poslovnega registra Slovenije, dostopnega na spletnih straneh AJPES. Javno dostopni so tako podatki o imenu, priimku, vrsti zastopanja in naslovu prebivališča, z vidika 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa tudi podatek o podpisu zakonitega zastopnika organa. Ni pa podane pravne podlage za razkritje podatkov o EMŠO in državljanstvu zakonitega zastopnika organa.

-       Ni podane pravne podlage za razkritje osebnih okoliščin posameznega javnega uslužbenca, kot npr. razlog za opravljanje dela v krajšem delovnem času ali razlog za prenehanje delovnega razmerja. In nedvomno ni podane pravne podlage za razkritje podatka o EMŠO javnega uslužbenca.

-       Glede na delovnopravno zakonodajo (Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1) in glede na zakonodajo s področja varstva zdravja pri delu (Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD -1[7]) mora delodajalec poskrbeti za varno delovno okolje. V skladu z 28. členom ZVZD-1 mora delodajalec za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu med svojimi delavci določiti enega ali več strokovnih delavcev za varnost pri delu. Pogoje, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec, določi minister pristojen za delo in so odvisni od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev. Strokovni delavec je za opravljanje strokovnih nalog neposredno odgovoren delodajalcu. Delodajalec lahko opravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu poveri zunanjim strokovnim službam, ki imajo dovoljenje za delo po tem zakonu, kadar teh nalog ne more zagotoviti s svojimi strokovnimi delavci. Iz navedenih predpisov tako izhaja, da morajo pooblaščene osebe za varnost pri delu izpolnjevati določene pogoje, tudi, če niso neposredno zaposleni pri delodajalcu. IP zaključuje, da gre v tem primeru za izvajanje javne funkcije v javnem zavodu in je zato za razkritje imena in priimka pooblaščene osebe za varnost pri delu pravna polaga 1. točka tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem IP ugotavlja, da je pravna podlaga za razkritje teh podatkov tudi poraba javnih sredstev. Iz javno objavljenih podatkov portala ERAR, izhaja, da je javni zavod opravil več nakazil pravni osebi, ki se ukvarja z varnostnim inženiringom, njen zakoniti zastopnik, čigar ime je javno objavljeno v AJPES, pa je oseba, ki je kot pooblaščenec za varnost pri delu navedena v zahtevanem zapisniku, zato njegovo ime in priimek ni varovan osebni podatek.

-       IP pa izpostavlja še 92. člen ZVOP-2, ki določa, da lahko osebe javnega ali zasebnega sektorja javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte vodilnih oseb in tistih zaposlenih, katerih delo je potrebno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev, če drug zakon ne določa drugače (javni kontaktni podatki). Ob tem pa IP pojasnjuje, da v primerih, ko navedene zakonske določbe glede javno objavljenih kontaktnih podatkov ni mogoče uporabiti, velja, da podatki niso prosto dostopni, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor. Da npr. elektronski naslovi in telefonske številke praviloma niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja. [8]

Stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5, št. 090-78/2019/9, št. 090-190/2020/8 in št. 090-52/2021/13. IP je tudi sicer že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju oziroma opravljajo javno funkcijo, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Temu pritrjuje pa tudi praksa Upravnega sodišča v zadevah št. I U 1410/2010-13 z dne 25. 5. 2011, št. III U 227/2020-28 z dne 17. 6. 2021, št. I V 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022 in I U 966/2021-26 z dne 4. 1. 2023, iz katerih izhaja jasno stališče o tem, kaj so absolutno javni podatki javnega uslužbenca.

Presojo posega v pravice javnih uslužbencev in funkcionarjev (tudi v pravico do varstva osebnih podatkov) je v tem delu, v okviru 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in ZPJS, opravil že zakonodajalec, ki je pretehtal, da ti osebni podatki, zaradi varstva javnega interesa in nadzora nad porabo javnih sredstev, niso varovani.[9] Ti podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. Na ta način pravica dostopa do informacij javnega značaja državljanom, medijem in civilni družbi omogoča nadzor nad delom javne uprave in nadzor nad porabo javnih sredstev.

Ker so podatki, do katerih je IP omogočil dostop s to odločbo, absolutno javni, IP v postopek ni pozival zadevnih javnih uslužbencev in funkcionarja kot stranskih udeležencev, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Ob navedenem IP poudarja, da je odpravil odločbo organa v celoti iz razloga, ker organ v izreku izpodbijane odločbe ni konkretno opredelil, v katerem delu posameznega zapisnika se prekrijejo posamezni podatki. Varovane osebne podatke je namreč opredelil zgolj opisno v obrazložitvi izpodbijane odločbe, na njih pa je nato mogoče nadalje sklepati šele po vpogledu v posredovana zapisnika s prekritimi osebnimi podatki. Izrek izpodbijane odločbe nedvomno ni jasen, razumljiv in določen, kot to zahteva ZUP. Izrek je namreč najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti.[10] Od jasnega in določenega izreka je namreč odvisna njegova izvršitev. Če izrek temu kriteriju ne zadosti, zavezanec na more vedeti, kdaj in kaj naj stori, da dopusti ali opusti, da bo zadoščeno izvršilnemu naslovu, upravičenec pa ne more vedeti, kdaj in kaj lahko zahteva po izvršilnem naslovu od zavezanca (Kerševan, Androjna: Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2018, str. 329). Tako tudi sodna praksa.[11] Da izrek ni določen in jasen pa izhaja tudi iz samih pritožbenih navedb prosilca. Prosilec namreč navaja identične pritožbene razloge kot jih je navajal v zvezi s prekritjem podatkov v predmetnem zapisniku, ki ga je po ZDIJZ zahteval od drugega organa, čeprav ne gre za povsem identično prekritje podatkov.

Delni dostop

Ker IP ocenjuje, da za razkritje varovanih osebnih podatkov ni pravne podlage, je odločil, da mora organ te podatke v predmetnih zapisnikih prekriti. IP je torej odločil o delnem dostopu, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[12].

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP pa je izpodbijano odločbo odpravil v celoti po uradni dolžnosti in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe. Razloge za odpravo odločbe organa v celoti zaradi bistvenih kršitev postopka je IP navedel v obrazložitvi te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[13] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Statut Javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča

[2] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES

[3] Uradni list RS, št. 163/22.

[4] Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF,  46/13, 25/14 - ZFU, 50/14, 95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 23/17 - ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21 in 139/22.

[5] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15, 54/17 in 18/23 – ZDU-1O.

[6] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1.

[7] Uradni list RS, št. 43/11.

[8] Npr. odločba IP št. št. 090-119/2015 in št. 090-267/2017. Tako tudi mnenje MJU, dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/STIPS/Transparentnost/Pravna-mnenja-MJU/Ostala-mnenja/44ccbf0b06/Elektronski_naslovi_stevilke_mnenje_MJU.pdf

[9] Tako npr. tudi sodba Upravnega sodišča št. I U 1410/2010 z dne 25. 5. 2011.

[10] Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena.

[11] Npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 257/2018-19 z dne 5. 6. 2018.

[12] Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22.

[13] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.