prosilec - URI Soča
+ -Številka: 090-20/2023
Kategorije: Ali dokument obstaja, Dokument v izdelavi, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Prosilka je od organa zahtevala vse pogodbe o zaposlitvi z aneksi za 5 javnih uslužbencev. Prav tako je zahtevala dokumentacijo v zvezi z vhodno in izhodno kontrolo kvalitete materiala oziroma ortopedskih pripomočkov v Centru za ortotiko in protetiko organa. Organ je zahtevo prosilke z odločbo zavrnil, sklicujoč se, da gre za očitno zlorabo pravice in zahtevo šikanoznega značaja. Z odločbo št. 090-297/2022/5 z dne 16. 11. 2022 je IP odločbo organa odpravil in vrnil zadevo v ponovno odločanje, saj je odločil, da ne gre za zlorabo pravice in da organ o zahtevi odloči ponovno. V ponovnem postopku je organ izdal izpodbijano odločbo, s katero je glede kadrovskih dokumentov zahtevi delno ugodil in omogočil dostop do podatka o delovnem mestu in osnovni plači iz »zadnje« pogodbe o zaposlitvi za zadevne javne uslužbence, v preostalem delu zahtevanih dokumentov pa je zahtevo zavrnil sklicujoč se na 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je pritožbi delno ugodil in omogočil dostop do vseh pogodb in aneksov, pri čemer je odločil da se prekrije podatek o EMŠO, davčni številki, naslovu bivališča, rojstnem datumu in kraju, saj za razkritje slednjih osebnih podatkov, ne obstaja pravna podlaga, v nasprotju z ostalimi, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev in porabo javnih sredstev. Glede dela zahteve, ki se nanaša na dokumentacijo v zvezi z vhodno in izhodno kontrolo kvalitete materiala oziroma ortopedskih pripomočkov je IP ugotovil, da zahtevana informacija pri organu ne obstaja, zato je pritrdil odločitvi organa vendar iz drugih razlogov in pritožbo zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP.
ODLOČBA:
Številka: 090-20/2023/3
Datum: 22. 2. 2023
Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 2. 1. 2023, zoper odločbo z dne 28. 12. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Univerzitetnega rehabilitacijskega centra Republike Slovenije Soča, Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 2. 1. 2023 se delno ugodi in se odločba Univerzitetnega rehabilitacijskega centra Republike Slovenije Soča (brez številke) z dne 28. 12. 2022 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati na njen elektronski naslov:
- za javnega uslužbenca .. naslednje dokumente: Pogodba o zaposlitvi št. 1719/3299 z dne 14. 6. 2021, pri čemer mora prekriti od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 1719/3299 z dne 17. 12. 2021 pri čemer mora prekriti od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 1719/3299 z dne 5. 1. 2022, pri čemer mora prekriti od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«,
- za javno uslužbenko … naslednje dokumente: Pogodba o zaposlitvi št. 598/2032 z dne 16. 12. 2021, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 598/2032, z dne 1. 4. 2019, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 598/2032, z dne 1. 1. 2019, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 598/2032, z dne 1. 4. 2016, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 598/2032 z dne 1. 9. 2013, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 598/2032 z dne 21. 4. 2011, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 598/2032 z dne 1. 6. 2010, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks 2 k pogodbi o zaposlitvi št. 598/2032, z dne 3. 9. 2009, pri čemer mora prekriti od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks _JU_J k »Pogodbi o zaposlitvi št. 598/2032, z dne 1. 10. 96«, z dne 20. 8. 2008, pri čemer mora prekriti od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 598/2032, z dne 10. 4. 2008, pri čemer mora prekriti od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 598/2032 z dne 24. 4. 2007, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 598/2032 z dne 26. 3. 2005, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 598/2032, z dne 12. 1. 2001, pri čemer mora prekriti besedilo »EMŠO številka«, Pogodba o zaposlitvi št. 598/2032 z dne 5. 5. 1997, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, v 1. točki od »za nadomeščanje« do ».«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 598/2032, z dne 17. 12. 1997, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi pripravnika št. 598/2032 z dne 4. 10. 1996, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«,
- za javno uslužbenko … naslednje dokumente: Pogodba o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 1. 12. 2022 za, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 17. 12. 2021, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 1. 4. 2022, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 31. 1. 2019, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 1. 4. 2018, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 1. 4. 2015, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 30. 3. 2010, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 22. 3. 2010, pri čemer mora prekriti besedilo od »roj.« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k »Pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 01.08.97«, z dne 1. 8. 2008, pri čemer mora prekriti besedilo od »roj.« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k »Pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 15. 12. 2006, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k »Pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 16. 1. 2004, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k »Pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 4. 12. 2000, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k »Pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 18. 9. 1998, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 5. 5. 1998, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi pripravnika št. 632/2066 z dne 1. 8. 1997, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«,
- za javnega uslužbenca … naslednje dokumente: Pogodba o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 30. 1. 1992, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi pripravnika št. 27/1752 z dne 15. 3. 1993, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 16. 12. 1993, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 14. 3. 1994, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 10. 3. 1995, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 28. 5. 1996, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 10. 6. 1998, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 19. 5. 1999, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 7. 6. 1999, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 1. 12. 1999, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 6. 7. 2000, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 3. 10. 2001, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 21. 1. 2003, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 12. 12. 2005, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 31. 3. 2009, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks_JU_E k »Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 30. 1. 1992«, z dne 20. 8. 2008, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 4. 9. 2009, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 27. 4. 2010, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 31. 12. 2012, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 1. 4. 2016, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 16. 5. 2018, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 31. 1. 2019, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 1. 4. 2020, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«,
- za javno uslužbenko … naslednje dokumente: Pogodba o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 2. 3. 2011, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 30. 1. 2012, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 6. 3. 2013, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 2. 9. 2013, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 1. 4. 2016, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 25. 9. 2017, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 24. 10. 2018, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 31. 1. 2019, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 1. 10. 2021, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 6. 4. 2022, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«.
2. V preostalem delu se pritožba zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 1. 10. 2022 pri organu vložila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahtevala informacije v elektronski obliki, bodisi skenirano ali fotokopije dokumentov v 7 točkah: 1. Navezujoč se na zaposlitev javnega uslužbenca …: - Vse pogodbe o zaposlitvi, z vsemi aneksi, 2. Navezujoč se na zaposlitev javne uslužbenke … - Vse pogodbe o zaposlitvi, z vsemi aneksi, 3. Navezujoč se na zaposlitev javne uslužbenke …: - Vse pogodbe o zaposlitvi, z vsemi aneksi, 4. Navezujoč se na zaposlitev javne uslužbenke ..o: - Vse pogodbe o zaposlitvi, z vsemi aneksi, 5. Navezujoč se na zaposlitev javnega uslužbenca …: - Vse pogodbe o zaposlitvi, z vsemi aneksi, 6. Navezujoč se na vhodno kontrolo kvalitete repromateriala za izdelavo ort. pripomočka v COP: - Fotokopijo dokumenta, iz katerega izhaja podatek katera oseba v COP izvaja vhodno kontrolo kvalitete repromateriala, - Fotokopijo dokumenta, iz katerega izhaja podatek, na kakšen način in kdaj se izvaja vhodna kontrola kvalitete repromateriala, 7. Navezujoč se na izhodno kontrolo kvalitete izdelave ort. pripomočka v COP: - Fotokopijo dokumenta, iz katerega izhaja podatek katera oseba v COP izvaja izhodno kontrolo kvalitete izdelanega ort. pripomočka, - Fotokopijo dokumenta, iz katerega izhaja podatek na kakšen način in kdaj se izvaja vhodna kontrola kvalitete repromateriala.
Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo (brez številke) z dne 25. 9. (pravilno 25. 10.) 2022 sklicujoč se, da gre za očitno zlorabo pravice in zahtevo šikanoznega značaja. Z odločbo št. 090-312/2022/3 z dne 2. 12. 2022 je IP odločbo organa odpravil in vrnil zadevo v ponovno odločanje, saj je odločil, da ne gre za zlorabo pravice in da organ o zahtevi odloči ponovno. Dne 28. 12. 2022 je organ izdal izpodbijano odločbo. S prvo točko izreka je zahtevi prosilke v točkah 1 do 5 delno ugodil, tako da ji je omogočil dostop do podatka o delovnem mestu in osnovni plači iz pogodbe o zaposlitvi za osebe … (v nadaljevanju zadevni javni uslužbenci). Zahtevo v točkah 6 in 7 pa je z drugo točko izreka zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da se organ sklicuje na Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in njegov 38. člen, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter o delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo, v ostalem delu pa bi razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. K drugi točki organ obrazloži svojo odločitev sklicujoč se na 9. alinejo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Organ je v fazi uvajanja novega poslovnega informacijskega sistema zato se spreminjajo tudi navodila za vnos podatkov in sporočanje vmesnih navodil, ki se zaradi sprememb v informacijskem sistemu spreminjajo, lahko predstavlja napačno razumevanje informacij.
Zoper odločbo organa z dne 28. 12. 2022 je prosilka vložila pritožbo. Glede prve točke izreka navaja, da je organ posredoval nepopolne podatke v pogodbah o zaposlitvi za zadevne javne uslužbence. Na vseh pogodbah je neupravičeno prekril pod točko 8. v razpredelnici vrednost v levem in desnem stolpcu in pustil zgolj polje – Nominalna vrednost plačnega razreda FJU (osnovna plača FJU). Sumljivo ravnanje organa kaže tudi prekritje podatkov v pogodbah pod točko 1 in 24, glede mesta v podskupini, šifre delovnega mesta ter področje dela, kot tudi podatek glede veljavnosti pogodbe, zaradi česar sploh ni možno ugotovitvi, ali sploh gre za trenutno veljavne pogodbe. Prekriti podatki ne predstavljajo izjeme po ZDIJZ, niti ne gre za osebne podatke. Poleg tega domneva, da organ ni omogočil dostopa do vseh pogodb in aneksov za zadevne javne uslužbence, saj ni sporno, da so v letu 2021 vsi javni uslužbenci napredovali za 1 plačni razred. Glede druge točke izreka navaja, da v zvezi s podatki iz 6. in 7. točke zahteve bi morale informacije že obstajati, saj zahteva podatek, ki (že) izkazuje nadzor nad kvaliteto materiala in izdelkov. Meni, da bi ti podatki morali obstajati, saj se medicinski pripomočki dajejo na trg. Kontrola oziroma dokumentacija, ki to evidentira obstaja v danem trenutku ali pa ne obstaja in bi se organ moral o tem tudi izreči oziroma podatke pokazati. Zato prosilka meni, da ni relevantno, ali so dokumenti šele v pripravi oziroma v posvetovanju pri organu. Glede na njeno eksplicitno zahtevo za podatke, ki kontrolo urejajo ali dokazujejo, bi se moral organ o obstoju teh dokumentov izreči. Prosilka predlaga, da IP o dokumentih odloči sam.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom dne 19. 1. 2023, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dne 21. 2. 2023 je IP opravil prenos dokumentacije iz zadeve št. 090-365/2022 (zapisnik o ogledu in camera št. 090-365/2022/6 z dne 23. 1. 2023 in odgovor organa z dne 11. 1. 2023, knjižen pod št. 090-365/2022/3). IP namreč ugotavlja, da so bile zahtevane informacije v zadevi št. 090-365/2022 (poleg še nekaterih drugih) enake kot v obravnavani zadevi in se je postopek sicer z drugim prosilcem, vodil pri istem organu, torej pri Univerzitetnem rehabilitacijskem centru Republike Slovenije Soča. Ker je v zadevi št. 090-365/2022 IP že dne 23. 1. 2023 pri organu opravil ogled in camera, ga zaradi načela ekonomičnosti ni ponovno izvedel v obravnavani zadevi, ampak je izhajal iz tam ugotovljenega dejanskega stanja. V zadevi št. 090-365/2022 je organ na poziv IP za dostavo dokumentov in podajo pojasnil, dne 11. 1. 2023 podal določene opredelitve, ki jih je IP v relevantnem delu upošteval tudi v obravnavanem primeru. IP je z zadevno dokumentacijo, upoštevaje varstvo osebnih podatkov prosilca v zadevi št. 090-365/2022, seznanil prosilko.
Pritožba je delno utemeljena.
Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.
V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacije javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije v delu od 6. do 7. točke pri organu sploh obstajajo in če ja, ali gre za prosto dostopne informacije ter glede 1. do 5. točke zahteve, ali je utemeljeno stališče organa, da je dostop do dokumentov omejen zaradi varstva osebnih podatkov.
Čeprav se organ v izpodbijani odločbi ni skliceval na zlorabo pravice in da gre za šikanozno vlogo, pa se na to stališče ponovno sklicuje v vlogi (sicer zadeve št. 090-365/2022) z dne 11. 1. 2023. IP v zvezi s tem poudarja, da se je do tega stališča organa že opredelil v odločbi IP št. 090-319/2022/3 z dne 2. 12. 2022 in pri njem vztraja tudi v tem postopku, pri čemer šteje, da je že v navedeni odločbi svoje stališče v celoti obrazložil, zato se na razloge zgolj sklicuje.
Glede 1. do 5. točke zahteve
V točkah 1 do 5 zahteve je prosilec zahteval vse pogodbe o zaposlitvi in njim pripadajoče anekse za … (v nadaljevanju zadevni javni uslužbenci). Organ je zahtevi v tem delu delno ugodil ter po njegovih navedbah omogočil dostop do »zadnjih pogodb«, pri čemer je v teh pogodbah prekril datum izdaje, šifre delovnih mest, naziv, tarifni razred, plačni razred in še druge podatke. Podatke je prekril do te mere, da izmed pogodb, ki se nanašajo na posameznega zadevnega javnega uslužbenca, ni mogoče razpoznati, za katero »zadnjo pogodbo« gre, zato je IP v nadaljevanju odločil o vseh pogodbah o zaposlitvi in njim pripadajočim aneksom, ki jih je organ IP dostavil dne 27. 1. 2023 in se je o njihovem obstoju IP prepričal tudi na ogledu in camera dne 23. 1. 2023. V izpodbijani odločbi se organ sklicuje, da so informacije v zvezi z zadevnimi javnimi uslužbenci, do katerih dostopa ni omogočil, varovane z izjemo varstva osebnih podatkov. V odgovoru z dne 11. 1. 2023 je organ navedel, da 38. člen Zakona o javnih uslužbencih razume na način, da terja seznanitev z aktualnimi osebnimi podatki, ne pa tudi zgodovinskega razvida plače in kadrovskega razvoja ter delovnih mest za zadevne javne uslužbence, saj bi to prekomerno poseglo v osebnost in zasebnost posameznika. Četudi naj bi zaposleni v javnem sektorju imeli manj pričakovane zasebnosti, pa navedene določbe ni mogoče razlagati tako široko.
Glede izjeme varstva osebnih podatkov (tretja točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)
Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več, ZVOP-2 pa v času odločanja organa še ni stopil v veljavo.
Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).
IP je z vpogledom v posredovane pogodbe o zaposlitvi in anekse ugotovil, da obsegajo, med drugim, določbe o delovnem mestu, nalogah, kraju opravljanja dela, delovnem času, počitku, plači, itd. Določbe so v večjem delu povsem splošne oziroma pogodbe so v določenih delih identične. Ob tem IP pripominja, da je v posamezni pogodbi sicer navedena vrednost plačnega razreda, vendar v bruto znesku, kar je podatek, ki je javen že na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Pogodbe o zaposlitvi z aneksi zadevnih javnih uslužbencev, vsebujejo sledeče osebne podatke: ime in priimek, davčno številko, naslov stalnega in začasnega prebivališča, EMŠO, šifro in ime delovnega mesta, tarifni razred, šifro in ime naziva, plačni razred FDMN, nominalno vrednost plačnega razreda, zvišanje osnovne plače na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJDS v evrih in v plačnih razredih, plačni razred FJU, nominalno vrednost plačnega razreda FJU (osnovna plača FJU). IP ugotavlja, da gre pri določenih podatkih za javne podatke, kot na primer šifra in ime naziva za določeno delovno mesto, gre za podatke, ki so del pogodbe na podlagi javnopravnih predpisov (ZSPJS in Kolektivne pogodbe dejavnosti oziroma splošni akti o sistematizaciji, itd.) in zato ne predstavljajo osebnega podatka posameznika v skladu z zgoraj citirano definicijo osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov in kot taki ne morejo biti predmet izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kljub temu pa dejstvo, da je določena oseba na določenem delovnem mestu in da prejme z določenim aktom (pogodbo ali aneksom) tam navedena »zvišanja plačnih razredov«, četudi na podlagi zakona, gre za osebni podatek. Upoštevaje predhodno navedeno in vsebino predmetnih pogodb IP ugotavlja, da so pogodbe povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev in porabo javnih sredstev. Predmetne pogodbe in aneksi so namreč »podlaga« za sklenitev in nastanek konkretnega delovnega razmerja oziroma podlaga za opravljanje posameznih del in nalog javnih uslužbencev. O prosti dostopnosti pogodb o zaposlitvi javnih uslužbencev je IP sicer že odločal.
Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavljata ZSPJS in ZDIJZ. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.
IP pritrjuje navedbam prosilca, da so skladno s prvim odstavkom 38. člena ZSPJS, v zvezi z javnostjo plač v javnem sektorju, javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah in kako je ta osnovna plača izračunana kot izhaja iz tabel pogodb o zaposlitvi in aneksov (šifro in ime delovnega mesta, tarifni razred, šifro in ime naziva, plačni razred FDMN, nominalno vrednost plačnega razreda, zvišanje osnovne plače na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJDS v evrih in v plačnih razredih, plačni razred FJU, nominalno vrednost plačnega razreda FJU (osnovna plača FJU). Po šestem odstavku 38. člena ZSPJS so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni tudi individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Pri tem ni dvoma, da je bil namen zakonodajalca, da so plače v javnem sektorju javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen določenih omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS. Poleg ZSPJS pravno podlaga za obdelavo osebnih podatkov in njihovo posredovanje javnosti predstavlja tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.
Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da na zahtevanih pogodbah o zaposlitvi in aneksih niso varovani podatki o: šifri in imenu delovnega mesta, tarifnem razredu, šifri in imenu naziva, plačnem razredu FDMN, nominalni vrednosti plačnega razreda, zvišanju osnovne plače na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJDS v evrih in v plačnih razredih, plačni razred FJU, nominalna vrednost plačnega razreda FJU (osnovna plača FJU). Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
IP je po vsebinskem pregledu pogodb o zaposliti z aneksi za zadevne javne uslužbence, tako odločil, da mora organ prosilki posredovati vse pogodbe o zaposliti z aneksi, pri čemer mora prekriti osebne podatke, kot so EMŠO številka, davčna številka, naslov stalnega in začasnega prebivališča, kraj in datum rojstva, za katere IP ni našel prav podlage za razkritje in kot izhajajo iz 1. točke izreka te odločbe. Pri tem IP pojasnjuje, da niti zakonodaja niti upravno sodna praksa ne pritrjuje stališču organa, da zadostuje transparentnosti z omogočanjem dostopa do zadnje pogodbe zadevnih javnih uslužbencev. Takšne omejitve ne pozna 38. člen ZSPJS in tudi ne 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za razkritje vsebine zgoraj navedenih dokumentov oziroma informacij predstavlja ustrezno pravno podlago točka c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, konkretno določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. S sprejetjem te določbe se je namreč slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma, in sicer pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1410/2010-13, z dne 25. 5. 2011. Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki opravljajo javno funkcijo oziroma so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javnega sektorja in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja (npr. odločbe IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017). Temu pritrjuje pa tudi nedavna praksa Upravnega sodišča v zadevah I V 108/2021-19 z d 15. 2. 2022 in I U 966/2021-26 z dne 4. 1. 2023, iz katerih izhaja jasno stališče, da so absolutno javni podatki o delovnem mestu, bruto plači, skupaj z določenimi dodatki, javnega uslužbenca.
Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ je institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Po mnenju IP ni dvoma, da gre pri osebnih podatkih iz pogodb in aneksov, za katere je IP odločil s prvo točko izreka te odločbe, za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ti podatki tako ne predstavljajo podatkov iz zasebne sfere javnih uslužbencev, ki bi jih bilo treba varovati. Ker so ti podatki absolutno javni, IP v postopek ni pozival zadevnih javnih uslužbencev kot stranskih udeležencev, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.
Glede 6. in 7. točke zahteve
V izpodbijani odločbi je organ, brez da bi identificiral dokumente, iz katerih izhajajo zahtevane informacije, podal stališče, da gre za dokument v postopku izdelave. V zvezi s tem navaja, da je v fazi uvajanja novega poslovno informacijskega sistema (PIS), s katerim je začel v letu 2020, zato se spreminjajo tudi navodila za vnos podatkov in sporočanje vmesnih navodil, ki se zaradi sprememb v PIS spreminjajo ter zato lahko predstavljajo napačno razumevanje informacij. Čeprav prosilka v pritožbi navaja, da naj bi bila upravičena do dokumentov, ker že obstajajo in zato ne morejo biti predmet posvetovanja, to še ne pomeni, da že obstoječih dokumentov organ ne more spreminjati. Njihova končna vsebina je povezana s potrditvijo PIS, PIS pa v celotnem obsegu še ni potrjen. Tudi zatrjevanje, da dokumenti ne morejo biti predmet posvetovanja, ker so obveznosti že urejene z Uredbo MDR, ni točno. MDR je pravni akt, ki določa obveznost v zvezi z medicinskimi pripomočki. S prenovo PIS je povezano tudi oblikovanje procesov v okviru proizvodnje medicinskih pripomočkov, ki morajo biti skladni z MDR in je njihovo izvajanje povezano tudi s podatki, ki se vnašajo v PIS. Pri organu prav tako poteka redni inšpekcijski nadzor Javne agencije Republike Slovenije za medicinske pripomočke (JAZMP), katerega predmet je preverjanje skladnosti procesov z MDR in standardi, na katere uporabo napotuje MDR ter utegne na podlagi ugotovitev JAZMP priti do dodatnih popravkov, zato se dokumenti še lahko spremenijo.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se informacija nahaja v materializirani obliki.
V 6. in 7. točki je prosilka od organa zahtevala, v zvezi z vhodno kontrolo kvalitete repromateriala za izdelavo ortopedskih pripomočkov v COP in v zvezi z izhodno kontrolo kvalitete ortopedskih pripomočkov, dokumente, iz katerih bo razvidno, katera oseba jo je opravila, na kakšen način in dokument, iz katerega je razvidno, da je bila kontrola opravljena.
Na ogledu in camera je IP najprej ugotavljal, ali organ zahtevano informacijo ima. Na ogledu in camera je …, vodja proizvodnega procesa v Centru za ortotiko in protetiko pri organu (v nadaljevanju COP) pojasnil, da glede vhodne kontrole kvalitete repro materiala za izdelavo ortopedskih pripomočkov v COP, ko material pride v organ, ga prevzameta dva skladiščnika. Blago je naročeno na podlagi javnega naročila. Če z blagom kaj ni v redu, pokličeta inženirja oziroma vodjo nabave. Če je treba blago reklamirati, o tem napišejo zapisnik o reklamaciji. Blago, ki ga rabi posamezni tehnik, mora pregledati tehnik, ko ga prevzame in preden ga uporabi. Tehnik preveri izgled materiala. Podpiše prevzem materiala, o sami kontroli pa ne nastane noben dokument. To je običajen delovni proces in know-how, oz. dobra praksa organa, ni posebej protokoliran postopek. Glede izhodne kontrole kvalitete ortopedskih pripomočkov v COP je gospod … pojasnil, da v zvezi z izdelavo posameznega ortopedskega pripomočka ne obstaja protokol, obstaja »timski prevzem«, ki poteka na način, da osebni zdravnik napoti pacienta na organ. Fiziater predpiše kategorijo in vrsto pripomočka glede na zdravstveno stanje. Inženir poda svoje mnenje, fizioterapevt poda mnenje in to predstavijo pacientu, ki se odloči za pripomoček. Inženir vzame mere za izdelavo in potem gre pripomoček v izdelavo, v proizvodnjo k tehnikom. Vsaka faza postopka se nadzoruje. Na koncu poteka preizkus. Sam tehnik kontrolira postopek, vodja tehnikov in inženir kontrolirata izdelavo. Ko je pripomoček izdelan, se opravi preizkus. Na preizkusu se odpravi nepravilnosti in se da pripomoček v končno izdelavo. Sledi timski prevzem, s strani vseh oseb, ki so člani tima. V vsaki fazi, ki je opravljena na pripomočku, se poknjiži in mora vsaka oseba, ki sodeluje na pripomočku, v PIS potrditi, da je njegov del izveden v skladu z navodili, kvalitetno in z zakonodajo. Posebej kontrola ni protokolirana v COP. V PIS pa mora vsak tehnik označiti in zaključiti, potem ko je vnesel material in število opravljenih ur, da je delo opravil v skladu z navodili in z zakonodajo.
IP ugotavlja, da je bilo na ogledu in camera pojasnjeno, da dokument, iz katerega bi izhajali zahtevani podatki, kot na primer protokol kontrole kvalitete vhodnega materiala in protokol kontrole kvalitete ortopedskega pripomočka, ne obstaja, ampak je to del dobre prakse pri organu. Ker organ nima dokumentov, ki bi odražali zahtevane informacije v zvezi z vhodno in izhodno kontrolo kvalitete v COP, zahtevana informacija pri organu ne obstaja. Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
Hkrati IP opozarja, da podatki, ki se pri organu nahajajo v elektronski obliki, iz dostopa do informacij javnega značaja niso izključeni. Ob uporabi različnih računalniških orodij je mogoče navedene podatke povezovati oziroma združevati in oblikovati v nove podatke oziroma informacije, ki se v bazi prej niso nahajale. Prav slednje pa je lahko sestavni del uporabe določenih podatkovnih zbirk, ki jih tudi uporabljajo pri organu zaposlene oziroma za to pooblaščene osebe pri svoji vsakdanji rabi in ki je torej z razlogi za obstoj take zbirke podatkov neločljivo povezan. Pri dostopu do informacij javnega značaja s ciljem transparentnega delovanja organov pri opravljanju javnih nalog je ključno, da se posamezniku omogoči dostop do podatkov, ki se v taki zbirki nahajajo, če temu nasproti ne stojijo dejanske ovire oziroma zakonske omejitve ali prepovedi. Organ mora za ta namen prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 336/2018 z dne 7. 2. 2018).
Ker organ v izpodbijani odločbi zahtevanega dokumenta sploh ni identificiral, čeprav je to prvi korak v postopku dostopa do informacije javnega značaja, je IP na ogledu in camera ugotavljal dejansko stanje s tem v zvezi. Na ogledu in camera je javni uslužbenec gospod … prepričljivo pojasnil, da glede vhodne in izhodne kontrol v COP pa poseben protokol, iz katerega bi bile razvidne zahtevane informacije, ne obstaja. Bistvo »kriterija materializirane oblike« je, da informacija, ki je predmet zahteve, že obstaja. Organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. To pomeni, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«.
IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga je zahteval prosilec. IP pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.
V obravnavani zadevi se IP ni pojavil noben dvom, da organ razpolaga z dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati, saj je organ na ogledu in camera IP pojasnil potek vhodne in izhodne kontrole kvalitete v COP, ker zahtevana informacija pri organu ne obstaja, se IP ni spuščal v obravnavo izjeme, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ.
IP je glede dela zahteve, ki se nanaša na pogodbe o zaposlitvi in anekse k pogodbam zadevnih javnih uslužbencev pritožbi ugodil, razen glede varovanih osebnih podatkov. V delu, ki se nanaša na vhodno in izhodno kontrolo kvalitete v COP, je pritožbo, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil iz drugih razlogov, kot jih je navedel organ, in sicer zato, ker zahteva informacija ne obstaja.
V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka