prosilec - URI Soča
+ -Številka: 090-365/2022
Kategorije: Ali dokument obstaja, Dokument v izdelavi
POVZETEK:
Prosilec je v 11 točkah zahteve od organa zahteval vse pogodbe o zaposlitvi z aneksi za 5 javnih uslužbencev ter podatek o tem, ali jim je bil izrečen disciplinski ukrep. Prav tako je zahteval določena navodila za knjiženje, interni nalog za zamenjavo vakuum aparata določeno dokumentacijo v zvezi z vhodno in izhodno kontrolo kvalitete materiala oziroma ortopedskih pripomočkov v Centru za ortotiko in protetiko organa. Organ je zahtevo prosilca z odločbo z dne 29. 9. 2022 zavrnil, sklicujoč se, da gre za očitno zlorabo pravice in zahtevo šikanoznega značaja. Z odločbo št. 090-297/2022/5 z dne 16. 11. 2022 je IP odločbo organa odpravil in vrnil zadevo v ponovno odločanje, saj je odločil, da ne gre za zlorabo pravice in da organ o zahtevi odloči ponovno. Dne 13. 12. 2022 je organ izdal izpodbijano odločbo. Glede kadrovskih dokumentov je zahtevi prosilca delno ugodil in omogočil dostop do podatka o delovnem mestu in osnovni plači iz »zadnje« pogodbe o zaposlitvi za zadevne javne uslužbence, v preostalem delu zahtevanih dokumentov pa je zahtevo zavrnil sklicujoč se na 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. IP je pritožbi delno ugodil in omogočil dostop do vseh pogodb in aneksov, pri čemer je odločil da se prekrije podatek o EMŠO, davčni številki, naslovu bivališča, rojstnem datumu in kraju, saj za razkritje slednjih osebnih podatkov, ne obstaja pravna podlaga, v nasprotju z ostalimi, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev in porabo javnih sredstev. Glede podatke o tem, ali je bil javnim uslužbencem izrečen disciplinski ukrep, je IP ugotovil, da dokument, iz katerega bi zahtevana informacija v tem delu obstajala, pri organu ne obstaja in tako ni izpolnjen pogoj iz 4. člena ZDIJZ in je pritožbo v tem delu zavrnil kot neutemeljeno na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP. Glede dela zahteve, ki se nanaša na navodila za način knjiženja in dokumentacijo v zvezi z vhodno in izhodno kontrolo kvalitete materiala oziroma ortopedskih pripomočkov je IP ugotovil, da zahtevana informacija pri organu ne obstaja, zato je pritrdil odločitvi organa vendar iz drugih razlogov. Glede internega naloga za zamenjavo vakuum aparata je IP v pritožbenem postopku identificiral dokument in razen v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke javne uslužbenke, organu naložil, da omogoči dostop, saj ni pritrdil organu, da zatrjevane izjeme obstajajo.
ODLOČBA:
Številka: 090-365/2022/14
Datum: 6. 2. 2023
Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 12. 2022, zoper odločbo z dne 13. 12. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Univerzitetnega rehabilitacijskega centra Republike Slovenije Soča, Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 18. 12. 2022 se delno ugodi in se odločba Univerzitetnega rehabilitacijskega centra Republike Slovenije Soča (brez številke) z dne 13. 12. 2022 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati na njegov elektronski naslov:
- za javnega uslužbenca .. naslednje dokumente: Pogodba o zaposlitvi št. 1719/3299 z dne 14. 6. 2021, pri čemer mora prekriti od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 1719/3299 z dne 17. 12. 2021 pri čemer mora prekriti od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 1719/3299 z dne 5. 1. 2022, pri čemer mora prekriti od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«,
- za javno uslužbenko … naslednje dokumente: Pogodba o zaposlitvi št. 598/2032 z dne 16. 12. 2021, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 598/2032, z dne 1. 4. 2019, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 598/2032, z dne 1. 1. 2019, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 598/2032, z dne 1. 4. 2016, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 598/2032 z dne 1. 9. 2013, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 598/2032 z dne 21. 4. 2011, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 598/2032 z dne 1. 6. 2010, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks 2 k pogodbi o zaposlitvi št. 598/2032, z dne 3. 9. 2009, pri čemer mora prekriti od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks _JU_J k »Pogodbi o zaposlitvi št. 598/2032, z dne 1. 10. 96«, z dne 20. 8. 2008, pri čemer mora prekriti od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 598/2032, z dne 10. 4. 2008, pri čemer mora prekriti od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 598/2032 z dne 24. 4. 2007, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 598/2032 z dne 26. 3. 2005, pri čemer mora prekriti od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 598/2032, z dne 12. 1. 2001, pri čemer mora prekriti besedilo »EMŠO številka«, Pogodba o zaposlitvi št. 598/2032 z dne 5. 5. 1997, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, v 1. točki od »za nadomeščanje« do ».«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 598/2032, z dne 17. 12. 1997, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi pripravnika št. 598/2032 z dne 4. 10. 1996, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«,
- za javno uslužbenko …. naslednje dokumente: Pogodba o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 1. 12. 2022 za, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 17. 12. 2021, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 1. 4. 2022, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 31. 1. 2019, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 1. 4. 2018, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 1. 4. 2015, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 30. 3. 2010, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 22. 3. 2010, pri čemer mora prekriti besedilo od »roj.« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k »Pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 01.08.97«, z dne 1. 8. 2008, pri čemer mora prekriti besedilo od »roj.« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k »Pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 15. 12. 2006, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k »Pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 16. 1. 2004, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k »Pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 4. 12. 2000, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k »Pogodbi o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 18. 9. 1998, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 632/2066 z dne 5. 5. 1998, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi pripravnika št. 632/2066 z dne 1. 8. 1997, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«,
- za javnega uslužbenca … naslednje dokumente: Pogodba o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 30. 1. 1992, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi pripravnika št. 27/1752 z dne 15. 3. 1993, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 16. 12. 1993, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 14. 3. 1994, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 10. 3. 1995, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 28. 5. 1996, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 10. 6. 1998, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 19. 5. 1999, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 7. 6. 1999, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 1. 12. 1999, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 6. 7. 2000, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 3. 10. 2001, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 21. 1. 2003, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 12. 12. 2005, pri čemer mora prekriti besedilo od »EMŠO« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 31. 3. 2009, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks_JU_E k »Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 30. 1. 1992«, z dne 20. 8. 2008, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 4. 9. 2009, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 27. 4. 2010, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 31. 12. 2012, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 1. 4. 2016, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 16. 5. 2018, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 31. 1. 2019, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k Pogodbi o zaposlitvi št. 27/1752 z dne 1. 4. 2020, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojen« do »(v nadaljnjem besedilu«,
- za javno uslužbenko … naslednje dokumente: Pogodba o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 2. 3. 2011, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 30. 1. 2012, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 6. 3. 2013, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 2. 9. 2013, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 1. 4. 2016, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 25. 9. 2017, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 24. 10. 2018, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 31. 1. 2019, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Aneks k pogodbi o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 1. 10. 2021, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«, Pogodba o zaposlitvi št. 1143/2676 z dne 6. 4. 2022, pri čemer mora prekriti besedilo od »rojena« do »(v nadaljnjem besedilu«.
- Interni nalog št. 22-SDN02376-URI SOČA-Servis vakum aparata, z dne 30. 8. 2022, pri čemer mora prekriti interno telefonsko številko javne uslužbenke.
2. V preostalem delu se pritožba zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 3. 9. 2022 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval informacije z vpogledom ali v elektronski obliki, skenirane ali kopirane, podredno fotokopije med vpogledom izbranih dokumentov v 11 točkah: 1. Navezujoč se na zaposlitev javnega uslužbenca …: - Vse pogodbe o zaposlitvi, z vsemi aneksi, - Podatek, ali mu je bil kdaj izrečen kak disciplinski ukrep, 2. Navezujoč se na zaposlitev javne uslužbenke …: - Vse pogodbe o zaposlitvi, z vsemi aneksi, - Podatek, ali ji je bil kdaj izrečen kak disciplinski ukrep, 3. Navezujoč se na zaposlitev javne uslužbenke ….: - Vse pogodbe o zaposlitvi, z vsemi aneksi, - Podatek, ali ji je bil kdaj izrečen kak disciplinski ukrep, 4. Navezujoč se na zaposlitev javne uslužbenke …: - Vse pogodbe o zaposlitvi, z vsemi aneksi, - Podatek, ali ji je bil kdaj izrečen kak disciplinski ukrep, 5. Navezujoč se na zaposlitev javnega uslužbenca …: - Vse pogodbe o zaposlitvi, z vsemi aneksi, 6. Navezujoč se na navodila za način knjiženja v PIS, ki jih je izdal vodja proizvodnje g. … tehnikom v proizvodnji v avgustu 2022, po domnevnem nalogu ge. … g. … med 29. 8. in 2. 9. 2022: - fotokopijo navodil, - podatek, na kakšen način in na kateri datum je navodila posredoval tehnikom, 7. Navezujoč se na navodila za način knjiženja v PIS, ki jih je izdal vodja proizvodnje g. .. tehnikom v proizvodnji v avgustu 2022, po domnevnem nalogu ge. .. g. … med 29. 8. in 2. 9. 2022: - fotokopijo naloga ali navodil ge. .. g. …, podatek na kakšen način in na kateri datum je ga. … nalogo g. … zaupala, 8. Navezujoč se na interni nalog za zamenjavo vakuum aparata v sobi 40007, ki ga je izdal g. … med 29. 8. in 2. 9. 2022, - fotokopijo internega naloga, 9. Navezujoč se na interni nalog za zamenjavo vakuum aparata v sobi 40007, ki ga je izdala ga. … med 29. 8. in 2. 9. 2022, - fotokopijo internega naloga, 10. Navezujoč se na vhodno kontrolo kvalitete repromateriala za izdelavo ort. pripomočka v COP: - Fotokopijo dokumenta, iz katerega izhaja podatek katera oseba v COP izvaja vhodno kontrolo kvalitete repromateriala, - Fotokopijo dokumenta, iz katerega izhaja podatek, na kakšen način in kdaj se izvaja vhodna kontrola kvalitete repromateriala, - Fotokopijo dokumenta, iz katerega se vidi opravljena kontrola na kateremkoli artiklu repromateriala (enem kosu), 11. Navezujoč se na izhodno kontrolo kvalitete izdelave ort. pripomočka v COP: - Fotokopijo dokumenta, iz katerega izhaja podatek, katera oseba v COP izvaja izhodno kontrolo kvalitete izdelanega ort. pripomočka, - Fotokopijo dokumenta, iz katerega izhaja podatek na kakšen način in kdaj se izvaja izhodna kontrola kvalitete repromateriala, - Fotokopijo dokumenta, iz katerega se vidi opravljena izhodna kontrola na kateremkoli izdelanem ort. pripomočku (enem kosu).
Organ je zahtevo prosilca z odločbo (brez številke) z dne 29. 9. 2022 zavrnil, sklicujoč se, da gre za očitno zlorabo pravice in zahtevo šikanoznega značaja. Z odločbo št. 090-297/2022/5 z dne 16. 11. 2022 je IP odločbo organa odpravil in vrnil zadevo v ponovno odločanje, saj je odločil, da ne gre za zlorabo pravice in da organ o zahtevi odloči ponovno. Dne 13. 12. 2022 je organ izdal izpodbijano odločbo. S prvo točko izreka je zahtevi prosilca v točkah 1 do 5 delno ugodil, tako da mu je omogočil dostop do podatka o delovnem mestu in osnovni plači iz pogodbe o zaposlitvi za osebe … (v nadaljevanju zadevni javni uslužbenci). Zahtevo v točkah 6 do 11 pa je z drugo točko izreka zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da se organ sklicuje na Zakon o sistemu plač v javnem sektorju in njegov 38. člen, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter o delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Podatek o morebitnih disciplinskih postopkih ni informacija javnega značaja, ampak osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. K drugi točki organ obrazloži svojo odločitev sklicujoč se na 9. alinejo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Organ je v fazi uvajanja novega poslovnega informacijskega sistem zato se spreminjajo tudi navodila za vnos podatkov in sporočanje vmesnih navodil, ki se zaradi sprememb v informacijskem sistemu spreminjajo, lahko predstavlja napačno razumevanje informacij.
Zoper odločbo organa z dne 13. 12. 2022 je prosilec vložil pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev pravil postopka in predlagal, da pritožbeni organ izpodbijano odločbo v celoti odpravi in sam odloči o zahtevi. Navaja, da je organ posredoval nepopolne podatke in ne skladno z zahtevo. Dejansko stanje je bilo nepopolno ugotovljeno, odločitve pa zaradi nepopolne obrazložitve ni možno preizkusiti. Glede prve točke izreka navaja, da je organ posredoval nepopolne podatke v pogodbah o zaposlitvi za zadevne javne uslužbence. Na vseh pogodbah je neupravičeno prekril pod točko 8. v razpredelnici vrednost v levem in desnem stolpcu in pustil zgolj polje – Nominalna vrednost plačnega razreda FJU (osnovna plača FJU). Da so prekrita polja prav tako informacija javnega značaja, kažejo posredovane pogodbe in aneksi za zaposleno … iz zahteve z dne 4. 4. 2022, kjer je tabela pod št. 8 popolna, brez prekritih podatkov. Sumljivo ravnanje organa kaže tudi prekritje podatkov v pogodbah pod točko 1 in 24, glede mesta v podskupini, šifre delovnega mesta ter področje dela kot tudi podatek glede veljavnosti pogodbe, zaradi česar sploh ni možno ugotovitvi, ali sploh gre za trenutno veljavne pogodbe. Te je nasprotno pri prikazu pogodbe za … organ pustil nezakrite. Prekriti podatki ne predstavljajo izjeme po ZDIJZ, niti ne gre za osebne podatke. Prekritje podatkov že samo po sebi poraja sum v pravilnost pogodb vsekakor pa neupravičeno prikrivanje s strani organa. Če je pri posredovanju podatkov za zaposleno … organ podatke v tabeli posredoval prekomerno, bi morala pristojna oseba odgovarjati. Tako kot v zahtevi z dne 4. 4. 2022 za zaposleno … je prosilec tudi z obravnavano zahtevo zahteval vse pogodbe in anekse. Organ pa je za vsakega zaposlenega dal le eno pogodbo, čeprav je javno znano, da so v zadnjih letih nekateri zasedali različne položaje in delovna mest ter tudi izredno napredovali. Organ je posredoval le delne podatke z namenom prikritja ostalih bolj pomembnih podatkov, ki so prav tako informacije javnega značaja. Glede druge točke izreka navaja, da v zvezi s podatki iz 10. in 11. točke zahteve bi morali obstajati najmanj v listinski obliki vse od leta 2019, v bistvu pa vse od obstoja samega Centra za ortotiko in protetiko (v nadaljevanju COP). Prosilec utemeljeno sumi, da teh dokumentov ni in bi moral organ v odločbi tudi tako napisati. Namreč, dokumenti oziroma zahtevane vsebine niso v nobeni odvisnosti od novo uvedenega poslovno informacijskega sistema (dalje PIS), na kar se organ sklicuje. Te vsebine so zahtevane že z evropsko Uredbo MDR, najmanj od 25. 6. 2021. PIS je izključno elektronska oblika knjiženja materiala in dela za izdelavo medicinskih pripomočkov, v katerem niso in ne morejo biti določena pravila vršenja kontrole, niti niso v PIS delegirane odgovorne osebe, niti niso v PIS določeni standardi oziroma vrste postopkov potrjevanja skladnosti. Vse to je stvar organizacije dela in poslovanja, ki pa ni določen v ali s PIS. Ni nobenega dvoma, da je sklicevanje organa na izjemo iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da se izogne omembi in zapisu v odločbi, da tovrstna dokumentacija ne obstaja. Tudi sicer tak dokument ne more biti predmet posvetovanja pri organu, saj so obveznosti gospodarskih subjektov na tem področju že urejene v Uredbi o medicinskih pripomočkih (EU) 2017/745, ki je stopila v veljavo 26. 5. 2021. Določene zahteve pa so skladno z zakonodajo urejene tudi na nacionalnem nivoju v Zakonu o medicinskih pripomočkih (Ur. l. RS, št. 98/09, v nadaljevanju ZmedPri). Uredba o medicinskih pripomočkih (EU) 2017/745 (v nadaljevanju MDR) »pripomoček, izdelan za posameznega uporabnika« definira kot vsak pripomoček, posebej izdelan v skladu z naročilnico katerekoli osebe, ki je po nacionalnem pravu pooblaščena zaradi svojih poklicnih kvalifikacij, v katerih so na odgovornost te osebe navedene posebne značilnosti zasnove, in ki je namenjen samo uporabi pri določenem pacientu in izključno za zadovoljitev njegovega osebnega stanja in potreb. Proizvajalec pripomočkov, izdelanih za posameznega uporabnika, sestavijo, posodabljajo in pristojnim organom dajejo na razpolago dokumentacijo v skladu z oddelkom 2 Priloge XIIII MDR. Člen 52 (8) MDR nadalje določa, da proizvajalci pripomočkov, izdelanih za posameznega uporabnika, uporabljajo postopek iz Priloge XIII in pred dajanjem takšnih pripomočkov na trg pripravijo izjavo iz oddelka 1 navedene priloge. V takšno izjavo morajo med drugim vključiti tudi posebne značilnosti izdelka, kot so navedene v naročilnici in izjavo, da zadevni pripomoček izpolnjuje splošne pogoje zahteve glede varnosti in učinkovitosti iz Priloge 1. Proizvajalec se nadalje zaveže, da bo za pristojne nacionalne organe hranil dokumentacijo, v kateri je naveden njegov proizvodni obrat, in ki omogoča razumevanje zasnove, izdelave in učinkovitosti pripomočka, vključno s pričakovano učinkovitostjo, tako da bo omogočeno ugotavljanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe. Glede zahtevanih podatkov pod točko 6 in 7 se nanašajo na domnevna navodila v točno določenem času v preteklosti. Gre za navodila, ki so že bila domnevno dana, zato ne morejo biti več predmet nekega drugega dokumenta v postopku izdelave in posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa ne bi povzročilo napačnega razumevanja vsebine. Dejstvo je, da so že posredovana navodila bila razumljena kot so bila podana in zato njihovo razkritje ne more povzročiti sedaj novega napačnega razumevanja te iste vsebine. Ne glede na to, da se navodila za vnos podatkov in sporočanja vmesnih navodil spreminjajo v odvisnosti od implementacije PIS so bila takrat dana pač vmesna navodila kot so pač takrat veljala in za takrat (za nazaj) ne morejo biti spremenjena, saj so lahko spremenjena le kasnejša za naprej. Glede zahtevanih podatkov pod 8 in 9, ki se nanašajo na že izvedene servise delovne opreme, ne morejo biti predmet usklajevanja in posvetovanja v organu. Prav tako nalogi za izvedbo servisa ne morejo biti napačno razumljeni. Prosilec ne dvomi, da organ zlorablja materialni predpis za izmikanje pravilnemu podajanju informacij javnega značaja. Pri vsakem posredovanju uporablja le relativno smiselne izgovore, ki jih obrazloži v obliki birokratskega minimalizma, brez jasnega pojasnila zato odločitve ni mogoče preizkusiti. Za informacije iz druge točke prosilec utemeljeno sumi, da sploh ne obstajajo, to pa je razlog, da organ vsakič znova išče izgovore, da se izogne konkretnemu zapisu, da zahtevanih informacij sploh ni. Bi pa zahtevani dokumenti zaradi določb evropskih predpisov morali obstajati najmanj od 25. 6. 2021 naprej, neodvisno od »uspešnosti« implementacije PIS, saj kot taki niso in sploh ne morejo biti del PIS.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom dne 28. 12. 2022, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dne 4. 1. 2023 je IP organu poslal poziv št. 090-365/2022/2, dne 11. 1. 2023 pa je prejel odgovor organa. Dne 23. 1. 2023 je bil pri organu izveden ogled in camera, o čemer je nastal zapisnik št. 090-365/2022/6, dne 27. 1. 2023, dne 3. 2. 2023 in dne 6. 2. 2023 pa je organ poslal dokumentacijo in pojasnilo.
Pritožba je delno utemeljena.
Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.
V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacije javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije v delu od 6. do 11. točke pri organu sploh obstajajo in če ja, ali gre za prosto dostopne informacije ter glede 1. do 5. točke zahteve, ali je utemeljeno stališče organa, da je dostop do dokumentov omejen zaradi varstva osebnih podatkov.
Čeprav se organ v izpodbijani odločbi ni skliceval na zlorabo pravice in da gre za šikanozno vlogo, pa se na to stališče ponovno sklicuje v vlogi z dne 11. 1. 2023. IP v zvezi s tem poudarja, da se je do tega stališča organa že opredelil v odločbi IP št. 090-297/2022/5 z dne 16. 11. 2022 in pri njem vztraja tudi v tem postopku, pri čemer šteje, da je že v navedeni odločbi svoje stališče v celoti obrazložil, zato se na razloge zgolj sklicuje.
Glede 1. do 5. točke zahteve
V točkah 1 do 5 zahteve je prosilec zahteval vse pogodbe o zaposlitvi in njim pripadajoče anekse za .. (v nadaljevanju zadevni javni uslužbenci) in podatek ali je bil izrečen kakšen disciplinski ukrep za …. Organ je zahtevi v tem delu delno ugodil mu po njegovih navedbah omogočil dostop do »zadnjih pogodb«, pri čemer je v teh pogodbah prekril datum izdaje, šifre delovnih mest, naziv, tarifni razred, plačni razred in še druge podatke. Podatke je prekril do te mere, da izmed pogodb, ki se nanašajo na posameznega zadevnega javnega uslužbenca, ni mogoče razpoznati, za katero »zadnjo pogodbo« gre, zato je IP v nadaljevanju odločil o vseh pogodbah o zaposlitvi in njim pripadajočim aneksom, ki jih je organ IP dostavil dne 27. 1. 2023 in se je o njihovem obstoju IP prepričal tudi na ogledu in camera dne 23. 1. 2023. Na ogledu in camera je bilo tudi ugotovljeno, da dokument, iz katerega bi izhajal podatek, ali je bil izrečen kakšen disciplinski ukrep za …, pri organu ne obstaja. Ker je IP ugotovil, da dokument, iz katerega bi zahtevana informacija v tem delu obstajala, pri organu ne obstaja in tako ni izpolnjen pogoj iz 4. člena ZDIJZ, je pritožbo v tem delu zavrnil kot neutemeljeno na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedel organ. V izpodbijani odločbi se organ sklicuje, da so informacije v zvezi z zadevnimi javnimi uslužbenci, do katerih dostopa ni omogočil, varovane z izjemo varstva osebnih podatkov. V odgovoru z dne 11. 1. 2023 je organ navedel, da 38. člen Zakona o javnih uslužbencih razume na način, da terja seznanitev z aktualnimi osebnimi podatki, ne pa tudi zgodovinskega razvida plače in kadrovskega razvoja ter delovnih mest za zadevne javne uslužbence, saj bi to prekomerno poseglo v osebnost in zasebnost posameznika. Četudi naj bi zaposleni v javnem sektorju imeli manj pričakovane zasebnosti, pa navedene določbe ni mogoče razlagati tako široko.
Glede izjeme varstva osebnih podatkov (tretja točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)
Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več, ZVOP-2 pa v času odločanja organa še ni stopil v veljavo.
Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Glede na navedeno ni dvoma, da podatki, vsebovani v obračunih plač in izjavi za povračilo stroškov prevoza na delo in iz dela, izpolnjujejo merila za osebni podatek.
IP je z vpogledom v posredovane pogodbe o zaposlitvi in anekse ugotovil, da obsegajo, med drugim, določbe o delovnem mestu, nalogah, kraju opravljanja dela, delovnem času, počitku, plači, itd. Določbe so v večjem delu povsem splošne oziroma pogodbe so v določenih delih identične. Ob tem IP pripominja, da je v posamezni pogodbi sicer navedena vrednost plačnega razreda, vendar v bruto znesku, kar je podatek, ki je javen že na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Pogodbe o zaposlitvi z aneksi zadevnih javnih uslužbencev, vsebujejo sledeče osebne podatke: ime in priimek, davčno številko, naslov stalnega in začasnega prebivališča, EMŠO, šifro in ime delovnega mesta, tarifni razred, šifro in ime naziva, plačni razred FDMN, nominalno vrednost plačnega razreda, zvišanje osnovne plače na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJDS v evrih in v plačnih razredih, plačni razred FJU, nominalno vrednost plačnega razreda FJU (osnovna plača FJU). IP ugotavlja, da gre pri določeni podatkih za javne podatke, kot na primer šifra in ime naziva za določeno delovno mesto, gre za podatke, ki so del pogodbe na podlagi javnopravnih predpisov (ZSPJS in Kolektivne pogodbe dejavnosti oziroma splošni akti o sistematizaciji, itd.) in zato ne predstavljajo osebnega podatka posameznika v skladu z zgoraj citirano definicijo osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov in kot taka ne moreta biti predmet izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kljub temu pa dejstvo, da je določena oseba na določenem delovnem mestu in da prejme z določenim aktom (pogodbo ali aneksom) tam navedena »zvišanja plačnih razredov«, četudi na podlagi zakona, gre za osebni podatek. Upoštevaje predhodno navedeno in vsebino predmetnih pogodb IP ugotavlja, da so pogodbe povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev in porabo javnih sredstev. Predmetne pogodbe in aneksi so namreč »podlaga« za sklenitev in nastanek konkretnega delovnega razmerja oziroma podlaga za opravljanje posameznih del in nalog javnih uslužbencev. O prosti dostopnosti pogodb o zaposlitvi javnih uslužbencev je IP sicer že odločal.
Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavljata ZSPJS in ZDIJZ. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.
IP pritrjuje navedbam prosilca, da so skladno s prvim odstavkom 38. člena ZSPJS, v zvezi z javnostjo plač v javnem sektorju, javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah in kako je ta osnovna plača izračunana kot izhaja iz tabel pogodb o zaposlitvi in aneksov (šifro in ime delovnega mesta, tarifni razred, šifro in ime naziva, plačni razred FDMN, nominalno vrednost plačnega razreda, zvišanje osnovne plače na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJDS v evrih in v plačnih razredih, plačni razred FJU, nominalno vrednost plačnega razreda FJU (osnovna plača FJU). Po šestem odstavku 38. člena ZSPJS so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni tudi individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Pri tem ni dvoma, da je bil namen zakonodajalca, da so plače v javnem sektorju javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen določenih omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS. Poleg ZSPJS pravno podlaga za obdelavo osebnih podatkov in njihovo posredovanje javnosti predstavlja tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.
Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da na zahtevanih pogodbah o zaposlitvi in aneksih niso varovani podatki o: šifri in imenu delovnega mesta, tarifnem razredu, šifri in imenu naziva, plačnem razredu FDMN, nominalni vrednosti plačnega razreda, zvišanju osnovne plače na podlagi drugega odstavka 19. člena ZSPJDS v evrih in v plačnih razredih, plačni razred FJU, nominalna vrednost plačnega razreda FJU (osnovna plača FJU). Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
IP je po vsebinskem pregledu pogodb o zaposliti z aneksi za zadevne javne uslužbence, tako odločil, da mora organ prosilcu posredovati vse pogodbe o zaposliti z aneksi, pri čemer mora prekriti osebne podatke, kot so EMŠO številka, davčna številka, naslov stalnega in začasnega prebivališča, kraj in datum rojstva, za katere IP ni našel prav podlage za razkritje in kot izhajajo iz 1. točke izreka te odločbe. Pri tem IP pojasnjuje, da niti zakonodaja niti upravno sodna praksa ne pritrjuje stališču organa, da zadostuje transparentnosti z omogočanjem dostopa do zadnje pogodbe zadevnih javnih uslužbencev. Takšne omejitve ne pozna 38. člen ZSPJS in tudi ne 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po mnenju IP ne drži niti stališče organa, da je varovan osebni podatek, ali je bil zoper zadevne javne uslužbence izrečen kakšen disciplinski ukrep, v primeru, da informacija s tem v zvezi ne obstaja.[1] Za razkritje vsebine zgoraj navedenih dokumentov oziroma informacije predstavlja ustrezno pravno podlago točka c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, konkretno določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. S sprejetjem te določbe se je namreč slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma, in sicer pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 1410/2010-13, z dne 25. 5. 2011. Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki opravljajo javno funkcijo oziroma so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javnega sektorja in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja (npr. odločbe IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017). Temu pritrjuje pa tudi nedavna praksa Upravnega sodišča v zadevah I V 108/2021-19 z d 15. 2. 2022 in I U 966/2021-26 z dne 4. 1. 2023, iz katerih izhaja jasno stališče, da so absolutno javni podatki o delovnem mestu, bruto plači, skupaj z določenimi dodatki, javnega uslužbenca.
Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ je institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Po mnenju IP ni dvoma, da gre pri osebnih podatkih iz pogodb in aneksov, za katere je IP odločil s prvo točko izreka te odločbe, za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšni podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ti podatki tako ne predstavljajo podatkov iz zasebne sfere javnih uslužbencev, ki bi jih bilo treba varovati. Ker so ti podatki absolutno javni, IP v postopek ni pozival zadevnih javnih uslužbencev kot stranskih udeležencev, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.
Glede 6. do 11. točke zahteve
V izpodbijani odločbi je organ, brez da bi identificiral dokumente, iz katerih izhajajo zahtevane informacije, podal stališče, da gre za dokument v postopku izdelave, v pritožbenem postopku pa razširil razloge za zavrnitev, s tem, da se je skliceval na poslovno skrivnost in tek rednega inšpekcijskega pregleda pri organu. V zvezi s tem navaja, da je v fazi uvajanja novega poslovno informacijskega sistema (PIS), s katerim je začel v letu 2020, zato se spreminjajo tudi navodila za vnos podatkov in sporočanje vmesnih navodil, ki se zaradi sprememb v PIS spreminjajo ter zato lahko predstavljajo napačno razumevanje informacij. Čeprav prosilec v pritožbi navaja, da naj bi bil upravičen do dokumentov, ker že obstajajo in zato ne morejo biti predmet posvetovanja, to še ne pomeni, da že obstoječih dokumentov organ ne more spreminjati. Njihova končna vsebina je povezana s potrditvijo PIS, PIS pa v celotnem obsegu še ni potrjen. Tudi prosilčevo zatrjevanje, da dokumenti ne morejo biti predmet posvetovanja, ker so obveznosti že urejene z Uredbo MDR, ni točno. MDR je pravni akt, ki določa obveznost v zvezi z medicinskimi pripomočki. S prenovo PIS je povezano tudi oblikovanje procesov v okviru proizvodenj medicinskih pripomočkov, ki morajo biti skladni z MDR in je njihovo izvajanje povezano tudi s podatki, ki se vnašajo v PIS. Pri organu prav tako poteka redni inšpekcijski nadzor Javne agencije Republike Slovenije za medicinske pripomočke (JAZMP), katerega predmet je preverjanje skladnosti procesov z MDR in standardi, na katere uporabo napotuje MDR ter utegne na podlagi ugotovitev JAZMP priti do dodatnih popravkov, zato se dokumenti še lahko spremenijo.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Glede 6., 7., 10. in 11. točke zahteve
V navedenih točkah je prosilec od organa zahteval navodila za način knjiženja v PIS, ki jih je izdal vodja proizvodnje … tehnikom v proizvodnji v avgustu 2022, po domnevnem nalogu .., med 29. 8. in 2. 9. 2022, ter podatek, na kakšen način in na kateri datum je navodila posredoval tehnikom in nalog .. med 29. 8. in 2. 9. 2022 za izdajo teh navodil. V zvezi z vhodno kontrolo kvalitete repromateriala za izdelavo ortopedskih pripomočkov v COP in v zvezi z izhodno kontrolo kvalitete ortopedskih pripomočkov je prosilec zahteval dokumente, iz katerih bo razvidno, katera oseba jo je opravila, na kakšen način in dokument, iz katerega je razvidno, da je bila kontrola opravljena.
Na ogledu in camera je IP najprej ugotavljal, ali organ zahtevano informacijo ima. Na ogledu in camera je …, vodja proizvodnega procesa v Centru za ortotiko in protetiko pri organu (v nadaljevanju COP) pojasnil, da so od 1. 10. 2022 nova navodila, s katerimi je urejeno, da to vodita dve osebi, vodja tehnikov protetike in vodja tehnikov ortrotike za vse zaposlene tehnike in nič več vsak tehnik posebej. Pred tem je bilo urejeno na način, da naj bi vsak tehnik knjižil sam, material in ure. Sedaj so ta navodila objavljena na intranetu znotraj PIS, do njih lahko dostopajo zaposleni, na katere se navodila nanašajo. V času pred obstoječimi navodili so bila ustna navodila, za vsakega tehnika so bila dana posamezna navodila unikatna za vsak pripomoček. Inženir da splošna navodila, tehnik pa po pregledu lahko poda pripombe. Na ogledu in camera je gospod .. dostavil elektronsko sporočilo, ki vsebuje dokument »Kratka navodila, ki naj bi služila kot pomoč pri knjiženju ur in materiala«, ki jih je poslal dne 15. 6. 2022, vsem tehnikom, med drugim tudi prosilcu. Ob tem je pojasnil, da so bila ta navodila sprejeta na začetku uvedbe sistema in danes niso več aktualna. Sedaj ima organ drugačno organizacijo z vodji iz dveh področij. V zvezi s tem je pojasnjeno, da je gospa ..gospodu … dala s tem v zvezi le ustna navodila. Ob tem gospod … poudari, da drugih navodil organ nima. Ima le navodila, ki so trenutno veljavna. Po ogledu in camera je organ dne 27. 1. 2023 dostavil elektronsko poročilo zunanje izvajalke določenim zaposlenim pri organu, ki vsebuje le dokument »Kratko navodilo za knjiženje posameznih postavk na delovnih nalogih«. Iz navedenega navodila izhaja, da je datiran na 11. 4. 2022. Ob tem je organ pojasnil, da drugih navodil nima.
Glede vhodne kontrole kvalitete repro materiala za izdelavo ortopedskih pripomočkov v COP je na ogledu in camera gospod .. pojasnil, da ko material pride v organ, ga prevzameta dva skladiščnika. Blago je naročeno na podlagi javnega naročila. Če z blagom kaj ni v redu, pokličeta inženirja oziroma vodjo nabave. Če je treba blago reklamirati, o tem napišejo zapisnik o reklamaciji. Blago, ki ga rabi posamezni tehnik, mora pregledati tehnik, ko ga prevzame in preden ga uporabi. Tehnik preveri izgled materiala. Podpiše prevzem materiala, o sami kontroli pa ne nastane noben dokument. To je običajen delovni proces in know-how, oz. dobra praksa organa, ni posebej protokoliran postopek. Glede izhodne kontrole kvalitete ortopedskih pripomočkov v COP je gospod … pojasnil, da v zvezi z izdelavo posameznega ortopedskega pripomočka ne obstaja protokol, obstaja »timski prevzem«, ki poteka na način, da osebni zdravnik napoti pacienta na organ. Fiziater predpiše kategorijo in vrsto pripomočka glede na zdravstveno stanje. Inženir poda svoje mnenje, fizioterapevt poda mnenje in to predstavijo pacientu, ki se odloči za pripomoček. Inženir vzame mere za izdelavo in potem gre pripomoček v izdelavo, v proizvodnjo k tehnikom. Vsaka faza postopka se nadzoruje. Na koncu poteka preizkus. Sam tehnik kontrolira postopek, vodja tehnikov in inženir kontrolirata izdelavo. Ko je pripomoček izdelan, se opravi preizkus. Na preizkusu se odpravi nepravilnosti in se da pripomoček v končno izdelavo. Sledi timski prevzem, s strani vseh oseb, ki so člani tima. V vsaki fazi, ki je opravljena na pripomočku, se poknjiži in mora vsaka oseba, ki sodeluje na pripomočku, v PIS potrditi, da je njegov del izveden v skladu z navodili, kvalitetno in z zakonodajo. Posebej kontrola ni protokolirana v COP. V PIS pa mora vsak tehnik označiti in zaključiti, potem ko je vnesel material in število opravljenih ur, da je delo opravil v skladu z navodili in z zakonodajo.
IP tako ugotavlja, da zahtevana informacija, in sicer Navodila za način knjiženja v PIS, ki jih je izdal vodja proizvodnje .. tehnikom v proizvodnji v avgustu 2022, po domnevnem nalogu .. med 29. 8. in 2. 9. 2022, pri organu ne obstaja. Po izjavi g. … je po ustnem nalogu ga. … izdal le navodilo z dne 15. 6. 2022, ki je bilo med drugim poslano tudi prosilcu. Tudi, če bi slednji dokument ustrezal zahtevi prosilca, kar pa IP meni, da ne, saj gre za navodila iz 15. 6. 2022 in ne za navodila, ki naj bi bila dana med 29. 8. in 2. 9. 2022, ker prosilec z njim nedvomno razpolaga, za dostop do tega dokumenta nima pravovarstvenega interesa. V podkrepitev tega stališča se IP sklicuje na sklep Upravnega sodišča RS, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. V predmetni zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, zato je njeno tožbo sodišče zavrglo. Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da prosilec v postopku po ZDIJZ nima več pravovarstvenega interesa, če z zahtevanimi informacijami dejansko že razpolaga, ker v takšnem primeru v pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Smiselno podobno stališče izhaja tudi iz upravno sodne prakse, in sicer iz sklepa Upravnega sodišča RS št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011, iz katerega izhaja, da če je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, že bil odpravljen in tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala, ta ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka in je tožbo posledično treba zavreči.
Glede dela zahteve, ki se nanaša na kontrolo kvalitete, IP ugotavlja, da je bilo na ogledu in camera pojasnjeno, da dokument, iz katerega bi izhajali zahtevani podatki, kot na primer protokol kontrole kvalitete vhodnega materiala in protokol kontrole kvalitete ortopedskega pripomočka, ne obstaja, ampak je to del dobre prakse pri organu. Ker organ drugega navodila, ki bi ga izdal g. .., in bi datiralo v obdobje konec avgusta, nima, in tudi nima dokumentov, ki bi odražali zahtevane informacije v zvezi z vhodno in izhodno kontrolo kvalitete v COP, zahtevana informacija pri organu ne obstaja. Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
Hkrati IP opozarja, da podatki, ki se pri organu nahajajo v elektronski obliki, iz dostopa do informacij javnega značaja niso izključeni. Ob uporabi različnih računalniških orodij je mogoče navedene podatke povezovati oziroma združevati in oblikovati v nove podatke oziroma informacije, ki se v bazi prej niso nahajale. Prav slednje pa je lahko sestavni del uporabe določenih podatkovnih zbirk, ki jih tudi uporabljajo pri organu zaposlene oziroma za to pooblaščene osebe pri svoji vsakdanji rabi in ki je torej z razlogi za obstoj take zbirke podatkov neločljivo povezan. Pri dostopu do informacij javnega značaja s ciljem transparentnega delovanja organov pri opravljanju javnih nalog je ključno, da se posamezniku omogoči dostop do podatkov, ki se v taki zbirki nahajajo, če temu nasproti ne stojijo dejanske ovire oziroma zakonske omejitve ali prepovedi. Organ mora za ta namen prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 336/2018 z dne 7. 2. 2018).
Ker organ v izpodbijani odločbi zahtevanega dokumenta sploh ni identificiral, čeprav je to prvi korak v postopku dostopa do informacije javnega značaja, je IP na ogledu in camera ugotavljal dejansko stanje s tem v zvezi. Na ogledu in camera je javni uslužbenec gospod … prepričljivo pojasnil, da razen navodil z datumom 15. 6. 2022 drugih navodil ni izdajal, dokument z navodili iz 11. 4. 2022 pa ni pripravil gospod .., glede vhodne in izhodne kontrol v COP pa poseben protokol, iz katerega bi bile razvidne zahtevane informacije, ne obstaja. Bistvo »kriterija materializirane oblike« je, da informacija, ki je predmet zahteve, že obstaja. Organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. To pomeni, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«.
IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga je zahteval prosilec. IP pojasnjuje, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.
V obravnavani zadevi se IP ni pojavil noben dvom, da organ razpolaga z dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati, saj je organ na ogledu in camera IP pojasnil način nastanka navodil in okoliščine glede spremembe pristojnost za knjiženje (iz tehnikov na dvoje vodji) materiala in časa ter potek vhodne in izhodne kontrole kvalitete v COP, ker zahtevana informacija pri organu ne obstaja, se IP ni spuščal v obravnavo izjeme, na katero se je v izpodbijani odločbi skliceval organ.
Glede 8. in 9. točke zahteve
V 8. in 9. točki zahteve je prosilec zahteval interni nalog za zamenjavo vakuum aparata v sobi 40007, ki ga je izdal gospod … med 29. 8. in 2. 9. 2022 oziroma gospa ... Na ogledu in camera je organ omogočil IP dostop do internega naloga št. 22-0003284. Po ogledu in camera je IP ugotovil, da je prišlo do pomote, saj se interni nalog št. 22-0003284 nanaša na datum 8. 11. 2022. Organ je po dodatni poizvedbi IP glede neskladja med zahtevano in dostavljeno dokumentacijo, z elektronskim sporočilom dne 3. 2. 2023 pojasnil, da v obdobju september 2022 drugega internega naloga za zamenjavo vakum aparata nima, dne 6. 2. 2023 pa je dostavil interni nalog št. 22-SDN02376-URI SOČA- Servisa aparata. Iz navedenega dokumenta izhaja, da je datiran na 30. 8. 2022, kot ime odgovorne osebe je navedena .. in nanaša se na zamenjavo vakum aparata. Ker je na poziv IP za dostavo dokumenta, ki ustreza zahtevi prosilca, in sicer za interni nalog za zamenjavo vakuum aparata v sobi 40007, ki ga je izdal gospod .., med 29. 8. in 2. 9. 2022 oziroma gospa .., organ dostavil interni nalog »št. 22-SDN02376-URI SOČA- Servisa aparata«, informacije, ki iz njega izhajajo, pa ne nasprotujejo zahtevanim informacijam, IP šteje, da interni nalog »št. 22-SDN02376-URI SOČA- Servisa aparata« ustreza zahtevi prosilca po točkah 8. in 9. Ob tem je organ že na ogledu in camera pojasnil, da gospod .. internega naloga ni izdajal. V nadaljevanju se je IP opredelil do zatrjevanih izjem od dostopa v zvezi dostopom do internega naloga »št. 22-SDN02376-URI SOČA- Servisa aparata«.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se organ sklicuje na izjemo dokumenta v postopku izdelave po 9. točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ. Iz zakonske dikcije izhajajo trije kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni za obstoj predmetne izjeme: - dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).
Dokument je še v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, če so izpolnjeni pogoji iz 4. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/2016, 146/22, v nadaljevanju Uredba). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.
IP je ob preizkusu odločbe ugotovil, da je organ napačno uporabil materialni predpis. Organ je namreč prosilcu zavrnil dostop do internega naloga za zamenjavo vakum aparata, sklicujoč se na okoliščine, da je Pravno informacijski sistem še v postopku izdelave in predmet posvetovanja pri organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Dokument, ki je bil predmet zahteve, interni nalog za zamenjavo vakum aparata, je bil, kot je razvidno iz samega dokumenta, zaključen 9. 9. 2022, zato zanj nedvomno ne velja, da gre za dokument v postopku izdelave. Interni nalog za zamenjavo vakum aparata je ločen in samostojen dokument, ki je bil zaključen ne glede na spremembe v PIS. Gre za operativni in izvedbeni dokument, ki je nastal in se zaključil ne glede na kasnejše spremembe v PIS.
Ker je organ tako zavrnitev zahteve za dostop do internega naloga za zamenjavo vakum aparata utemeljil z razlogi za zavrnitev dostopa do drugega dokumenta, in sicer razlogov, ki se nanašajo na Pravno informacijski sistem, ti razlogi pa za zahtevani dokument, in sicer interni nalog, ne držijo, odločitev o zavrnitvi zahteve ni pravilna.
Prvič, šele v pritožbenem postopku, se organ sklicuje na »konkurenčne informacije«, poslovno skrivnost in na tek inšpekcijskega postopka pri JAZMP. V zvezi s sklicevanjem organa na poslovno skrivnost IP ugotavlja, da se je na izjemo poslovne skrivnosti organ skliceval v zvezi s Poslovno informacijskim sistemom. Kot izhaja iz zapisnika o ogledu in camera št. 090-365/2022/6 z dne 23. 1. 2023 organ navaja, da je PIS sam poslovna skrivnost. Pripravlja ga zunanji izvajalec na podlagi javnega naročila, pri čemer je bil program narejen s sodelovanjem organa. Na vprašanje IP, v čem je poslovna skrivnost, ki se nanaša na COP, je organ odgovoril, da je poslovna skrivnost koliko materiala, ur, kateri material je bil porabljen za posamezni pripomoček. V vlogi z dne 11. 1. 2023 pa je navedel, da tehnološki postopki, postopki izdelave medicinskih pripomočkov in druge aktivnosti v povezavi s tem sodijo pod specifike proizvodnje medicinskih pripomočkov in predstavljajo strokovno znanje in spretnosti in na katere mora organ paziti tudi kot na poslovno skrivnost ter da razkrivanje podatkov o postopku in komponentah predstavlja prednostno konkurenčno informacijo in poslovno skrivnost.
IP ugotavlja, da se je organ tako skliceval na poslovno skrivnost v zvezi s Pravno informacijskim sistemom in proizvodnjo medicinskih pripomočkov, kar pa ni predmet presoje v obravnavanem primeru. V obravnavanem primeru gre za vprašanje dostopa do internega naloga za zamenjavo vakum aparata. Navedeno pomeni, da gre za nalog za servis vakum aparata v sobi 40007 organa. Kot je poudaril gospod … na ogledu in camera, gre za nalog za servis, ki so ga izvedle službe znotraj organa. Glede na navedbe organa, kaj šteje za poslovno skrivnost, IP ugotavlja, da se ta ne nanaša na zahtevano informacijo, in sicer na interni nalog za zamenjavo vakum aparata, zato IP ni niti preverjal, ali ta izpolnjuje pogoje, ki jih določa Zakon o poslovni skrivnosti (Ur. l. RS, št. 22/19), ki je veljal v času, ko je dokument nastal, in na katerega ZDIJZ v drugi točki prvega odstavka 6. člena napotuje glede izjeme poslovne skrivnosti.
V pritožbenem postopku se organ sklicuje tudi na to, da bo pri njem potekal redni inšpekcijski postopek JAZMP. V zvezi s tem je IP pozval organ, da mu dostavi dokumente, ki navedeno trditev izkazujejo. Organ je dne 27. 1. 2023 dostavil najavo na redni nadzor, ki ga je dne 8. 12. 2022 prejel s strani JAZMP in dne 9. 1. 2023 prejeti načrt nadzora. Iz posredovane dokumentacije izhaja, da je namen rednega inšpekcijskega pregleda preveritev sistema vodenja kakovosti in druge obveznosti proizvajalca medicinskih pripomočkov in preverite zahtev za posamezne medicinske pripomočke. Iz dostavljenih dokazil ne izhaja, da je bil predmet inšpekcijskega nadzora preveritev izdaje internega naloga z zamenjavo vakum aparata. Iz dokumentacije, ki jo je od organa zahteval JAZMP in iz načrta nadzora, izhaja, da je ta zahteval določene splošne akte, kar konkretni nalog za zamenjavo vakum aparata ni. Prav tako je zahteval dokumentacijo v zvezi z izdelavo medicinskih pripomočkov in ne v zvezi s servisom, še toliko manj servisom vakum aparata in ne medicinskih pripomočkov. Ker je sklicevanje organa na tek inšpekcijskega postopka povsem nerelevantno glede na dokument, ki je predmet odločanja, IP niti ni preverjal, ali so izpolnjeni pogoji iz sedme točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od dostopa šteje podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Ker so bili tako razlogi, ki jih je navedel organ za zavrnitev zahteve v tem delu neutemeljeni, je IP pritoži glede dostopa do internega naloga za zamenjavo vakuum aparata v sobi 40007, ki ga je izdal gospod … med 29. 8. in 2. 9. 2022 oziroma gospa .., ugodil in organu naložil, da omogoči dostop do internega naloga »št. 22-SDN02376-URI SOČA- Servisa aparata«, z dne 30. 8. 2022, pri čemer je dolžan prekriti interno telefonsko številko javne uslužbenke.
IP je glede dela zahteve, ki se nanaša na pogodbe o zaposlitvi in anekse k pogodbam zadevnih javnih uslužbencev zahtevi ugodil, razen glede varovanih osebnih podatkov. V delu, ki se nanaša na podatek, ali je bil zadevnim javnim uslužbencem izrečen disciplinski ukrep, glede navodil za knjiženje in dokumentov v zvezi z vhodno in izhodno kontrolo kvalitete v COP, je pritožbo zavrnil iz drugih razlogov, kot jih je navedel organ, in sicer zato, ker zahteva informacija ne obstaja. V zvezi z internim nalogom za servis vakum aparata v sobi 40007 je IP pritožbi delno ugodil in omogočil dostop do dokumenta, pri čemer je organu naložil, da prekrije interno številko zaposlene javne uslužbenke zaradi varstva osebnih podatkov.
V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] S tem v zvezi je IP že večkrat sprejel stališče, da gre za podatek v zvezi z delovnim razmerjem. Glej na primer odločbe IP št. 090-158/2019/4 z d 8. 12. 2019, št. 090-306/2021, z dne 22. 10. 2021, št. 090-228/2020 z dne 21. 10. 2020, idr.