prosilec - URI Soča

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker je odločil, da gre za zlorabo pravice in da je zahteva šikanozna. IP je pritožbi ugodil in izpodbijano odločbo odpravil ter vrnil zadevo v ponovni postopek, saj je ni ugotovil, da bi prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja oziroma da gre za šikanozno zahtevo. Ob tem se je opredelil, da za presojo zlorabe ni relevantno sklicevanje organa na prosilčevo (ne)opravljanje delovnih obveznosti, (ne)upoštevanje navodil vodij, zahtev po delovnih pripomočkih, saj se te okoliščine nanašajo na prosilca kot zaposlenega pri organu in niso povezane z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Z vpogledom v dve drugi zahtevi prosilca, je IP ugotovil, da se ne nanašajo na iste zahtevane informacije, torej ne gre za ponovno vloženo zahtevo za iste informacije in da ni moč govoriti, da so funkcionalno povezane, saj je med zahtevama iz meseca aprila in obravnavano zahtevo, preteklo pet mesecev. Prav tako ni mogoče pod to zahtevo uvrstiti drugih dopisov in vlog oziroma naslavljanj organa, ki jih je prosilec po navedbah organa vlagal neposredno pri organu, in se ne nanašajo na dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Iz izpodbijane odločbe tudi ni bilo razvidno, kako bi obravnavana zahteva prosilca, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivale na delo organa, koliko dela organu bi povzročila in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Zahteva je popolnoma korektna, določna in je ni moč oceniti kot provokativne, nagajive ali žaljive.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-297/2022/5
Datum: 16. 11. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi  …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 5. 10. 2022, zoper odločbo z dne 29. 9. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Univerzitetnega rehabilitacijskega centra Republike Slovenije Soča, Linhartova cesta 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 5. 10. 2022 se ugodi in se odločba Univerzitetnega rehabilitacijskega centra Republike Slovenije Soča (brez številke) z dne 29. 9. 2022 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe. 

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. 

O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je dne 3. 9. 2022 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je zahteval informacije z vpogledom ali v elektronski obliki, skenirane ali kopirane, podredno fotokopije med vpogledom izbranih dokumentov v 11 točkah: 1. Navezujoč se na zaposlitev javnega uslužbenca ..: - Vse pogodbe o zaposlitvi, z vsemi aneksi, - Podatek, ali mu je bil kdaj izrečen kak disciplinski ukrep, 2. Navezujoč se na zaposlitev javne uslužbenke ..: - Vse pogodbe o zaposlitvi, z vsemi aneksi, - Podatek, ali ji je bil kdaj izrečen kak disciplinski ukrep, 3. Navezujoč se na zaposlitev javne uslužbenke ..: - Vse pogodbe o zaposlitvi, z vsemi aneksi, - Podatek, ali ji je bil kdaj izrečen kak disciplinski ukrep, 4. Navezujoč se na zaposlitev javne uslužbenke Tanje Jesenko: - Vse pogodbe o zaposlitvi, z vsemi aneksi, - Podatek, ali ji je bil kdaj izrečen kak disciplinski ukrep, 5. Navezujoč se na zaposlitev javnega uslužbenca ..: - Vse pogodbe o zaposlitvi, z vsemi aneksi, 6. Navezujoč se na navodila za način knjiženja v PIS, ki jih je izdal vodja proizvodnje g. .. tehnikom v proizvodnji v avgustu 2022, po domnevnem nalogu ge. .. g. . med 29. 8. in 2. 9. 2022: - fotokopijo navodil, - podatek, na kakšen način in na kateri datum je navodila posredoval tehnikom, 7. Navezujoč se na navodila za način knjiženja v PIS, ki jih je izdal vodja proizvodnje g. …. tehnikom v proizvodnji v avgustu 2022, po domnevnem nalogu ge. … g. . med 29. 8. in 2. 9. 2022: - fotokopijo naloga ali navodil ge. .. g. .., podatek na kakšen način in na kateri datum je ga. … nalogo g. … zaupala, 8. Navezujoč se na interni nalog za zamenjavo vakuum aparata v sobi 40007, ki ga je izdal g. .. med 29. 8. in 2. 9. 2022, - fotokopijo internega naloga, 9. Navezujoč se na interni nalog za zamenjavo vakuum aparata v sobi 40007, ki ga je izdala ga.  … med 29. 8. in 2. 9. 2022, - fotokopijo internega naloga, 10. Navezujoč se na vhodno kontrolo kvalitete repromateriala za izdelavo ort. pripomočka v COP: - Fotokopijo dokumenta, iz katerega izhaja podatek katera oseba v COP izvaja vhodno kontrolo kvalitete repromateriala, - Fotokopijo dokumenta, iz katerega izhaja podatek, na kakšen način in kdaj se izvaja vhodna kontrola kvalitete repromateriala, - Fotokopijo dokumenta, iz katerega se vidi opravljena kontrola na kateremkoli artiklu repromateriala (enem kosu), 11. Navezujoč se na izhodno kontrolo kvalitete izdelave ort. pripomočka v COP: - Fotokopijo dokumenta, iz katerega izhaja podatek katera oseba v COP izvaja izhodno kontrolo kvalitete izdelanega ort. pripomočka, - Fotokopijo dokumenta, iz katerega izhaja podatek na kakšen način in kdaj se izvaja vhodna kontrola kvalitete repromateriala, - Fotokopijo dokumenta, iz katerega se vidi opravljena izhodna kontrola na kateremkoli izdelanem ort. pripomočku (enem kosu).

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo (brez številke) z dne 29. 9. 2022. Iz vsebine izpodbijane odločbe izhaja, da se organ sklicuje na peti odstavek 5. člena ZDIJZ, ki določa, da organ lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Organ je presodil, da zahteva prosilca predstavlja tako očitno zlorabo pravice kot zahtevo šikanoznega značaja. Organ v izpodbijani odločbi navaja, da je prosilec dne 4. 4. 2022 na organ naslovil prvo zahtevo za informacije javnega značaja po ZDIJZ (priloga 1 izpodbijane odločbe). Z njo je od organa zahteval dostop do informacije javnega značaja s 7 različnih področji (zaposlitev konkretnega javnega uslužbenca, delovno mesto tehnologa, adaptacija sanitarij, varnost pri delu, poslovni informacijski sistem, prostor za namen računalniške obdelave podatkov, ocena tveganja za posamična delovna mesta). Organ je s sklepom z dne 21. 4. 2022 prosilcu delno ugodil. Zavrnil mu je zahtevo v delu, ki se nanaša na fotografiranje IJZ in vpogled v korespondenco preko elektronske poštev v povezavi z obnovo sanitarij. Prosilec je dne 24. 4. 2022 vložil drugo zahtevo za informacije po ZDIJZ (priloga 2 izpodbijane odločbe) in pojasnila po Uredbi o upravnem poslovanju (priloga 3 izpodbijane odločbe) ter zahteval dostop do informacij javnega značaja z 19 zahtevami s področja poslovnega informacijskega sistema, z njim povezanega obveščanja službe za informatiko, podatkov o vodji službe za informatiko ter zunanjem izvajalcu. Vključil je tudi 13 zahtev po Uredbi o upravnem poslovanju. Na podlagi pravnega pouka v sklepu z dne 21. 4. 2022 v zvezi z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja z dne 4. 4. 2022 je prosilec dne 23. 4. 2022 podal dopolnitev na način, da je poleg vpogleda in oz. podredno fotografiranja želel še fotokopije po potrebi oz. po izboru želenih informacij po ogledu. Organ je dne 17. 5. 2022 na podlagi vloge prosilca za dostop do informacije javnega značaja povabil na vpogled v dokumentacijo, ki jo je prosilec navedel v vlogi z dne 4. 4. 2022 in dopolnitvi z dne 24. 4. 2022. O zahtevah po Uredbi o upravnem poslovanju je organ prosilca obvestil, da za organ ne velja navedena Uredba, saj organ ni nosilec javnega pooblastila za izvajanje upravnih nalog. Kljub temu pa je bilo na vpogledu odgovorjeno na zastavljena vprašanja zaradi zagotovljena transparentnosti poslovanja. Vpogled je bil omogočen 19. 5. 2022 ob 14. uri, v prostorih organa. Priprava dokumentov in pojasnil je od javnih uslužbencev organa terjala časovno organiziranost za pripravo zahtevanih informacij, vendar je organ z namenom pojasnjevanja aktualnega dogajanja v službi, iz katere izhaja prosilec, zahtevane informacije pripravil. Tretjo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja je prosilec podal 3. 9. 2022 (priloga 4) z 11 zahtevami s področji delovnih razmerji sodelavcev, poslovnega informacijskega sistema in kontrole kvalitete v delovnem procesu. Poleg obsežnih zahtev za dostop do IJZ, prosilec od meseca aprila ustno ali pisno podaja različne predloge in pošilja poizvedbe različnim naslovnikom znotraj organa. V začetku so predlogi prosilca delovali dobrobitno in usmerjeno v izboljšave. Sedanje stanje pa izkazuje, da prosilec sledi organu neznanim vzgibom, ki pa so z dobrobitjo in izboljšavami le navidezno povezani, nikakor pa niso povezani z javnostjo in odprtostjo delovanja organa. Predlogi prosilca se nanašajo na organizacijo dela, tudi procesov, za katere ni kompetenten (email med prosilcem in vodjo službe za informatiko z dne 15.-17. 4. 2022, email med vodjo proizvodnega procesa in prosilcem z dne 15. 9. 2022). Prosilec zahteva različna pojasnila in dodatna navodila pri opravljanju dela, ki jih je pred aprilom izvajal brez tovrstnih zahtev (email med prosilcem in vodjo z dne 5. 5. 2022 in 15. 6. 2022). Komunikacijo s področja dela pošilja tretjim osebam (email z dne 15. 6. 2022). Prosilec ne upošteva navodil vodje in poslovne vodje službe ter se s svojimi zahtevami neposredno obrača na generalnega direktorja inštituta ter zahteva delovne pripomočke, ki jih organ trenutno nima, je pa organ začel postopke za njihovo pridobivanje oziroma urejanje (npr. tehnološke mape email z dne 15. 9. 2022). Vpleta se v neustrezno verbalno komunikacijo (email z dne 15. 6. 2022 in 19. 9. 2022) in sodelavcem znotraj delovnega časa pošilja sporočila v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi na osebne medije (email z dne 15. 9. 2022). Organ je v fazi prenove poslovnega informacijskega sistema, ki je zahteven projekt za vse udeležene javne uslužbence in je razkril tudi ne povsem ustrezno urejena področja, za javne uslužbence pa uvaja tudi drugačen način dela. Organ se zaveda, da je določene dele delovnega procesa možno izboljšati in s pristojnimi javnimi uslužbenci išče možnosti ter je tudi že začel uvajati izboljšave, ni pa možno vsega narediti naenkrat. Tako je prosilčevo zavračanje nalog, ker po njegovem mnenju ne dobi zahtevanih podatkov oz. pripomočkov, kot tudi zavračanje rešitev, ki so drugačne, kot jih predlaga prosilec, destruktivno (email z dne 14. 5. 2022). Količina zahtevanih informacij in zahtev po sestankih z generalnim direktorjem inštituta, ob dejstvu, da mu je že bilo podano veliko pojasnil, tudi znotraj informacij javnega značaja, ter so konkretne aktivnosti že bile izvedene, kaže na to, da prosilec ne zbira informacij zaradi zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja organ, kar je kot namen ZDIJZ določeno v 2. členu, 1. odstavku in čemur služi pravica dostopa do informacij javnega značaja. Prav tako tak način uporabe pravice predstavlja šikaniranje organa, ker ob tekočem obveščanju, ki ga je deležen, ter aktivnostih za izboljšanje, zahteva informacije še preko postopkovnih načinov ter se namesto z delom ukvarja z izpostavljanjem napak ob istočasni nepripravljenosti sprejeti (začasne) rešitve za njihovo odpravo, ker niso v skladu z njegovimi pričakovanji. Sodna praksa (npr. sodba UPRS Sodba 1 U 1735/2018-43) izhaja iz stališča, da je izjeme potrebno obravnavati restriktivno in tudi za izjemo po 5. členu petega odstavka ZDIJZ postavlja enako merilo. Vendar dopušča njeno uporabo v primerih, ko iz števila in vsebine vlog ali pa iz širšega konteksta njihovega vlaganja izhaja zloraba pravice oziroma šikanoznost ravnanja (tč. 3). Upravno sodišče je v sodbi UPRS Sodba I U 677/2016-21 podalo, da so elementi, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, prosilec ne sledi lastnim upravičenim interesom, nagajivost, šikaniranje (tč. 26). Upravno sodišče pojem zlorabe pravice uporablja v smislu, da ni dovolj, da »je izvrševalec pravice (njen upravičenec) sposoben in da ima pravica pravno veljaven temelj, temveč mora biti njeno izvrševanje v skladu s temeljnimi pravili pravnega reda in pravne politike, ki izhajajo večinoma iz same narave stvari in interesne pogojenosti prava. Način izvrševanja pomeni zlorabo pravice takrat, ko za izvrševanje obstaja več možnosti, upravičenec pa pravico izvršuje na način, ki škoduje drugemu ali pa mu »otežuje njegov položaje« (sodba višjega sodišča št. Cp 459/99, z dne 10. 4. 2001). Ustavno sodišče RS pa se je postavilo na stališče, da pravni red tudi sicer ne dopušča uveljavljanja ali izvrševanja neke pravice v nasprotju z namenom, zaradi katerega jo postavlja pravni red, in da gre v takih primerih za zlorabo pravice, ki ne more uživati pravnega varstva. Pri presoji, ali gre za zlorabo pravice oziroma očitno šikanozen značaj zahteve, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.« (tč. 30). Organ meni, da postopanje prosilca ne pripomore k zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja organa, ampak predstavlja način, s katerim skuša prosilec uveljavljati svoj prav. Organ ne razume, kaj je pri prosilcu povzročilo izkazujočo angažiranost, vendar z njo in grožnjami po prijavah številnim drugim organom, škoduje delovanju organa, vendar ne zato, ker bi organ želel prikrivati morebitne nepravilnosti, ampak zato, ker prosilec s svojim obnašanjem izkazuje, da dejansko ne želi prispevati k ureditvi nepravilnosti, temveč le uveljavljati svoj prav, ob tem pa moti delovni proces in odnose med zaposlenimi.

Prosilec je dne 5. 10. 2022 vložil pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev pravil postopka in predlagal, da pritožbeni organ izpodbijano odločbo v celoti odpravi in organu naloži prikaz vseh v zahtevi iskanih podatkov. Prosilec navaja, da je zaposlen pri organu in da je vložil zahtevo, ki je bila v celoti zavrnjena na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Organ je presodil, da je prosilec zlorabil pravico, ker gre za zahtevo šikanoznega značaja. Organ je nedopustno razširil razlago predpisa in ga uporabil napačno. Dejansko stanje je bilo zato nepopolno ugotovljeno. Odločitve zaradi nepopolne obrazložitve ni možno preizkusiti s čimer so kršena pravila postopka. Zavrnitev je neutemeljena in odločba zato nezakonita. Organ si je prisvojil diskrecijsko pravico razširitve razlage navedene določbe ZDIJZ in označil zahtevo za šikanozno in da gre za zlorabo pravice. Pri tem velja opozorilo, da je prosilec podal to zahtevo in ostale pred tem, pri čemer pa iz nobenega stavka v zahtevkih, ni razvidno kakršnokoli šikaniranje, vrednostne sodbe, provokacije ali žalitve kogarkoli, namen škodovanja organu ali posamezniku. Organ ni izkazal, kaj konkretno naj bi bilo v samih zahtevah šikanoznega. Organ opravičuje svojo presojo s sklicem na sodno prakso pri čemer tudi sodne razlage razume oziroma širi po svoje. V obrazložitvi še posebej v zadnjem odstavku v odločbi insinuira(!), da prosilec podaja zahteve z namenom škodovanja delovanju organa, čeprav je jasno, da je organ seznanje, da želi prosilec podatke zaradi  zaščite svojih delavskih pravic v Centru za ortotiko in protetiko (dalje COP. Prosilčev namen je zaščita lastnih pravic ter zagotovitve osnovnih pogojev oziroma minimalnih standardov za normalno delo v COP in nič več kot le to. Prosilec želi podatke zato, da se potrdijo domneve glede dogajanja pri organu in da se odgovornim prikaže nevzdržno stanje ter za poročilo glede optimizacije organizacije dela, to po mnenju prosilca izhaja iz priloženih prilog in zanika stališče organa, da gre za zlorabo. Iz priloženih elektronskih sporočil z generalnim direktorjem organa izhaja, da je prosilec: analitično in strokovno posredoval dejstva glede kršitev v COP, nepravilnosti pri vodenju in netransparentnem delovanju, nestrokovnem delovanju v škodo pacientov in zaposlenih, kar je posledica izostanka tehnoloških listov, očitne kršitve varnostnih predpisov, neprimernega odnosa do zaposlenih, izostanka kontrole in navodil ter neodzivnost vodstva glede delovanja poslovno informacijskega sistema in drugih procesov pri organu. Prosilec je opozarjal na finančno škodo, ki nastaja organu, na negospodarno rabo proračunskih sredstev. Aktivnosti prosilca so napačno razumljene, saj le izkazujejo njegovo osebno prizadevanje za izboljšanje organizacije dela, izboljšavo delovnega procesa in končnih izdelkov, pri čemer prosilec natančno opisuje s kakšnimi ukrepi se ta njegova prizadevanja izkazujejo. Po mnenju prosilca je podana bistvena kršitev pravil postopka, ker se organ zgolj pavšalno sklicuje na elektronska sporočila pri utemeljevanju namer prosilca. Ne drži navedba, da prosilec laže in zavaja ter da moti delovni proces, gre zgolj za diskreditacijo prosilca. Navedena argumentacija služi zgolj za pretvezo, da organ lahko zahtevo prosilca zavrne, ne pa da odloči da dokumentov nima. Da gre za veliko število dokumentov ne drži, saj po mnenju prosilca organ večine dokumentov nima in tako z njihovo pripravo ne bi imel dela. Prosilec ni nekompetenten, saj so mu obravnavani procesi pri organu poznani in je na tem področju izkušen. Dokumentacijo potrebuje za podajo vloge na Računsko sodišče RS, saj meni, da so podani znaki podpisa škodljive pogodbe, kar podrobneje pojasnjuje in utemeljuje. V nadaljevanju s sklicevanjem na priložene dokumente iz elektronske komunikacije z zaposlenimi v organu utemeljuje zmotnost diskreditacij prosilca in navedb, da v službi del ni opravljal ter njegovega namena za izboljšanje delovnih procesov pri organu. V zvezi z obračanjem na generalnega direktorja organa, prosilec pojasnjuje, da se je navedenega poslužil zato, ker se njegovi neposredno nadrejeni na opozorila ne odzivajo in ker opravljajo delo nezakonito. Organ sam priznava, da nima delovnih pripomočkov in tehnoloških map, izostanek slednjih pa po mnenju prosilca zelo vpliva na pravilnost in kvaliteto dela pri organu. Prosilec se opredeli tudi do očitka organa, da je zavrnil opravo nalog in pojasni okoliščine v zvezi s tem. Glede opustitve dolžnega ravnanja zaščite zaposlenih in zavestne kršitve varnostnih predpisov je prosilec pri organu podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper vodjo, ki pa ni bil uveden. Po mnenju prosilca je organ z neuvedbo disciplinskega postopka vodji pridobil nepremoženjsko korist, generalni direktor pa s tem prikriva svojo soodgovornost in neučinkovitost pri reševanju problematike, kar so tehtni razlogi za ukrepanje Komisije za preprečevanje korupcije. Organ ni izkazal, da bi zaradi zahtev prosilca za dostop do informacij javnega značaja trpelo delo organa in ne izkaže katerih začasnih rešitev prosilec ne sprejme. Ne drži, da bi stroka zaposlenim podala uporabna pojasnila, ustna navodila so različna in protislovna, zato isti izdelek različni zaposleni izdelujejo različno, tekočega obveščanja pri organu ni. Organ ne izkaže s kakšnimi ravnanji naj bi prosilec organu škodoval in kakšna škoda naj bi pri tem nastala. Glede očitka pogostosti vlaganja zahtev prosilec poudarja, da gre za zahteve, ki so bile vložene 5 mesecev prej, zato ne moremo govoriti o pogostosti vlaganja zahtev. Dokumentacija, ki jo je prosilec v zvezi s tem pridobil, bo služil kot dokaz v nadaljnjih nadzornih postopkih in pri tem prosilec podaja oceno, da je nastala organu škoda v višini 300.000 do 500.000 EUR. 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom dne 14. 10. 2022, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dne 17. 10. 2022, 27. 10. 2022, 3. 11. 2022 je prosilec poslal dopolnitve pritožbe, v katerih posreduje določeno komunikacijo z organom. 

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacije javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali so podane okoliščine, ki utemeljujejo pravilnost odločitve organa, da zahtevo zavrne, ker je šikanozna, oziroma da gre za zlorabo pravice.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da organ stoji na stališču, da gre za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja in da je zahteva prosilca šikanozna. Navedeno utemeljuje s tem, da je poleg obravnavane zahteve, prosilec v mesecu aprilu že vložil dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja in zahtevo po Uredbi o upravnem poslovanju, da so njegove zahteve obsežne in da priprava dokumentov in pojasnil od javnih uslužbencev organa terja časovno organiziranost za pripravo zahtevanih informacij. Prosilec sledi organu neznanim vzgibom, ki so z dobrobitjo in izboljšavami le navidezno povezani, nikakor pa niso povezani z javnostjo in odprtostjo delovanja organa. Predlogi prosilca se nanašajo na organizacijo dela, tudi procesov, za katere ni kompetenten, zahteva različna pojasnila in dodatna navodila pri opravljanju dela, ki jih je pred aprilom izvajal brez tovrstnih zahtev, komunikacijo s področja dela pošilja tretjim osebam. Prosilec ne upošteva navodil vodje in poslovne vodje službe ter se s svojimi zahtevami neposredno obrača na generalnega direktorja organa ter zahteva delovne pripomočke, ki jih organ trenutno nima. Prosilčevo zavračanje nalog, ker po njegovem mnenju ne dobi zahtevanih podatkov oz. pripomočkov, kot tudi zavračanje rešitev, ki so drugačne, kot jih predlaga prosilec, je za organ destruktivno. Takšen način uporabe pravice dostopa do informacij javnega značaja predstavlja šikaniranje organa, ker ob tekočem obveščanju, ki ga je prosilec deležen, ter aktivnostih za izboljšanje, zahteva informacije na podlagi ZDIJZ, namesto da bi se ukvarjal z delom, se ukvarja z izpostavljanjem napak ob istočasni nepripravljenosti sprejeti (začasne) rešitve za njihovo odpravo, ker niso v skladu z njegovimi pričakovanji. Organ meni, da postopanje prosilca ne pripomore k zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja organa, ampak predstavlja način, s katerim skuša prosilec uveljavljati svoj prav. Organ ne razume, kaj je pri prosilcu povzročilo izkazujočo angažiranost, vendar z njo in grožnjami po prijavah številnim drugim organom, škoduje delovanju organa, vendar ne zato, ker bi organ želel prikrivati morebitne nepravilnosti, ampak zato, ker prosilec s svojim obnašanjem izkazuje, da dejansko ne želi prispevati k ureditvi nepravilnosti, temveč le uveljavljati svoj prav, ob tem pa moti delovni proces in odnose med zaposlenimi. Pri tem se sklicuje na upravno sodno prakso glede zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. 

IP uvodoma poudarja, da imajo skladno z ZDIJZ izdane odločbe učinek »erga omnes« (tj. enako nasproti kateremukoli prosilcu), kar pri posredovanju informacij javnega značaja pomeni, da mora biti posredovana informacija enaka za vse, ne glede na to, kdo jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da vloga prosilca kot zaposlenega pri organu na presojo organa ne more vplivati. V zvezi s tem je organ navajal njegovo (ne)opravljanje delovnih obveznosti, (ne)upoštevanje navodil vodij, zahtev po delovnih pripomočkih, saj se te okoliščine nanašajo na prosilca kot zaposlenega pri organu in niso povezane z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Gre za okoliščine, ki lahko vplivajo na delovnopravno razmerje prosilca z organom, ne pa na presojo zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Na presojo organa lahko vpliva okoliščina, da je prosilec informacije, ki so predmet njegove zahteve, že prejel. Ker pa v izpodbijani odločbi organ ni konkretno navedel katere informacije, ki so bile predmet zahteve, naj bi prosilec že prejel, je njegovo navajanje preveč pavšalno, da bi se ga dalo preizkusiti.

Organ je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil, sklicujoč se na peti odstavek 5. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu, oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja.
ZDIJZ ne določa kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice, niti ne omejuje števila vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, ali dokumentov, ki jih lahko zahteva prosilec, so se pa za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Ti določajo, da se mora zloraba pravice nanašati na način izvrševanja pravice, ki v nasprotju s predvidenimi legitimnimi nameni, povzroča učinke, ki posegajo v pravice tretjih oz. v javni interes. IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel  in obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve, navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja ter se opredelil, kdaj se zahteva prosilca šteje za šikanozno.
O zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja se je izreklo tudi že Upravno sodišče RS. Tako je sodišče v sodbi I U 1128/2017-29 zapisalo, da je »glede na upravno sodno prakso v zvezi z uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ mogoče govoriti o zlorabi pravice ali pa o zahtevi šikanoznega značaja predvsem v odnosu prosilca do zavezanca, in sicer če bi šlo na primer za zahteve, s katerimi bi želel prosilec organu škodovati na primer z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ali če bi šlo za prekomerno zasipavanje zavezanca z delom in s tem oviranjem pri opravljanju nalog in podobno, kar pa ne izključuje tudi zlorabe pravice s strani prosilca v razmerju do drugih prizadetih strank v postopku«. Svoje stališče je ponovilo tudi v sodbi I U 1136/2017-52.
Torej, glede na upravno sodno prakso v zvezi z uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ (npr. sodbi II U 214/2016-12 in I U 1816/2016) je prosilcu mogoče odreči dostop do zahtevanih podatkov v primerih, ko prosilec prekorači namen pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice. Sodišče je v navedenih sodbah izpostavilo tudi, da je treba predmetno določbo kot izjemo od splošnega dostopa razlagati ozko, v skladu z namenom, ki ga je zasledoval zakonodajalec, ter upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera posebej. Upravno sodišče je v sodbi opr. št. III 240/2012 z dne 7. 11. 2013 zavzelo stališče, da gre za zlorabo pravice do dostopa do informacij javnega značaja v primeru, ko subjekt prestopi mejo pravno zavarovanega upravičenja, tako da ogroža oziroma posega v pravice drugega. Gre za primere, ko subjekt pravico, ki mu jo daje pravo, izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom, tako da prekomerno ovira in na nedopusten način posega v delo in dostojanstvo organa in mu s tem onemogoča, da bi opravljal delo samostojno in v skladu z ustavo in zakoni, to pa ima lahko vpliv tudi na pravice tretjih, ki so udeleženi v (drugih) postopkih, ki jih vodi organ.
Iz obrazložitve predloga novele ZDIJZ-C, ki je uzakonil tovrstno možnost zavrnitve dostopa do informacij javnega značaja, so s tem mišljeni primeri, ko iz načina vlaganja zahtev izhaja, da namen prosilca ni (le) dostopati do informacij javnega značaja zaradi izvrševanja pravno zavarovanega upravičenja, torej zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa, temveč prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog.
Poudariti velja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Prav tako gre opozoriti, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.
Institut zlorabe pravice je dejansko kompleksen institut, pri katerem mora biti izpolnjenih več različnih elementov, ki skupaj predstavljajo zlorabo pravice v posameznem primeru. Tako je za opredelitev zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja treba presoditi ali zahteva izpolnjuje kriterije, ki so se razvili v pravni teoriji in praksi, kot npr.:
•    ponavljajoče se ali zaporedne zahteve,
•    očitno nedovoljena ali neutemeljena zahteva (vložitev vloge vsak razumen posameznik šteje kot vložitev brez vseh možnosti za uspeh in se z njo ovira izpolnjevanje temeljnih nalog organa),
•    šikanoznost (izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacij in s tem navidezno uveljavljanje pravic),
•    prekomerno vpliva na delo organa in s tem na pravice tretjih (dokazni standard je »onkraj dvoma«, kar pomeni, da mora organ natančno opredeliti količino zahtevane dokumentacije, upoštevati da je količina dela odvisna od narave dokumenta, navesti povprečen čas za pripravo 1 strani zahtevane dokumentacije, število zaposlenih ipd.),
•    milejše možnosti ne zadostujejo (npr. nudenje pomoči pri oblikovanju zahteve, možnost podaljšanja roka za odločitev ipd.).
IP poudarja, da je bila v obravnavanem primeru predmet presoje zahteva prosilca z dne 3. 9. 2022, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo. Organ se sklicuje, da je prosilec vložil več povezanih zahtev, pri čemer se sklicuje na zahtevi z dne 4. 4. 2022 in z dne 24. 4. 2022. Pri tem pojasnjuje, da je v zvezi z navedenima zahtevama odločil oziroma prosilca povabil na vpogled v zahtevano dokumentacijo. Zahtevo, ki je predmet obravnavanega postopka, je prosilec vložil dne 3. 9. 2022. V zvezi s pojmom »funkcionalno povezane zahteve« je mogoče ugotoviti, da zakonsko sicer ni posebej opredeljen, iz namena predmetne določbe ZDIJZ pa po mnenju IP izhaja, da je zakonodajalec uzakonil zahteve, ki so vsebinsko povezane, torej zahteve, ki se nanašajo na enako oz. povezano vsebino. Z vpogledom v zahteve z dne 4. 4. 2022, z dne 24. 4. 2022 in z dne 3. 9. 2022 izhaja, da se ne nanašajo na iste zahtevane informacije, torej ne gre za ponovno vloženo zahtevo za iste informacije in da ni moč govoriti, da so funkcionalno povezane, saj je med zahtevama iz meseca aprila in zahtevo iz dne 3. 9. 2022, preteklo pet mesecev. Po mnenju IP ni mogoče pod to zahtevo uvrstiti drugih dopisov in vlog oziroma naslavljanj organa, ki jih je prosilec po navedbah organa vlagal neposredno pri organu, in se ne nanašajo na dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Ob tem je Upravno sodišče RS v 27. točki sodbi št. II U 114/2021-21 z dne 18. 5. 2022 navedlo, da o zlorabi ni mogoče govoriti, če sta prosilec in zavezanec v morebitnih sporih in eden izmed njiju sproža druge postopke (sodne, inšpekcijske,..) zoper drugega. Tudi sicer samo število vloženih vlog samo po sebi ne pomeni zlorabe pravice dostopa, kar je razvidno iz upravno sodne prakse (npr. sodba I U 214/2016-12), ko je prosilec v obdobju trinajstih dni poslal dvanajst zahtev oz. samo v obdobju treh dni devet zahtev, pa je sodišče pritrdilo stališču IP, da ni mogoče govoriti o prekomernem številu vlog. Upravno sodišče RS v 30. točki sodbi št. II U 114/2021-21 z dne 18. 5. 2022 jasno zapiše, da lahko govorimo o zlorabi in šikanoznem značaju vložene zahteve ali več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, mora prosilec vložiti sklop več (funkcionalno povezanih) žaljivih in nekorektnih zahtev za dostop do informacij javnega značaja, kar pomeni, da morajo vse zahteve biti vložene v relativno kratkem časovnem obdobju. V obravnavani zadevi pa je med 4. 4. 2022 in 24. 4. 2022 vloženima zahtevama in predmetno zahtevo z dne 3. 9. 2022 minilo skoraj pet mesecev. 
Po oceni IP je v obravnavanem primeru mogoče ugotoviti, da zahteva obsega konkretno navedene informacije oz. podatke, ki so zahtevani, in način seznanitve. Obsega torej obvezni sestavini zahteve, ki ju določa ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena. IP je ugotovil, da zahteva prosilca ni očitno nedovoljena in neutemeljena. Ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. Pet od 11 točk zahteve se nanaša na kadrovske podatke, v preostalem delu pa gre za področje poslovanja informacijskega sistema in kontrole kvalitete. IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev predmetne zahteve ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Iz navedenega tako izhaja, da na podlagi posredovane zahteve ni mogoče ugotoviti, da bi posredovanje zahtevanih informacij vplivalo na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi Ustave in zakonov ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ, na katerem je dokazno breme, v obravnavanem primeru, po oceni IP, ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetne zahteve prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih.
Organ se tudi ni konkretno opredelil do obsega zahtevanih informacij oziroma dokumentov ter nadaljnjega dela s temi dokumenti zaradi morebitnega obstoja izjem po ZDIJZ. Iz izpodbijane odločbe namreč ni določno razvidno, kako bi predmetna zahteva prosilca, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivale na delo organa, koliko dela organu bi povzročile in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Ob tem pa IP še pojasnjuje, da zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ samo po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse, izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti »enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa…«. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, »ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa.« Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno zaradi upravnega bremena, ki bi bila posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje.
Ob tem IP navaja še sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropski komisiji, št. T-2/03, iz katere izhaja, da lahko organ v posebnih primerih, v katerih bi konkreten in posamičen preizkus dokumentov povzročil nesorazmerno količino upravnega dela, izjemoma tehta ne eni strani interes dostopa javnosti do dokumentov in na drugi nastalo delovno obremenitev, da bi v teh posebnih primerih ohranil interes dobrega upravljanja. Iz te sodbe pa izhaja tudi, da količina dela, potrebna za preučitev prošnje, ni odvisna samo od števila dokumentov, navedenih v prošnji, ali njihovega obsega, ampak tudi od njihove narave, zato potreba, da se opravi konkreten in posamičen preizkus zelo velikega števila dokumentov, ne pove ničesar o količini dela, potrebni za obravnavo prošnje za dostop do informacij javnega značaja, ker je navedena količina dela odvisna tudi od zahtevane temeljitosti tega preizkusa. Odstopanje od te obveznosti preizkusa se lahko dovoli le izjemoma ter samo, če bi se upravno breme zaradi konkretnega in posamičnega preizkusa dokumentov izkazalo za posebno veliko ter bi tako prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva. Upoštevaje navedeno sodbo organ v obravnavanem primeru ni izkazal, da je upravno breme zaradi konkretnega in posamičnega preizkusa zahtevanih dokumentov posebno veliko in bi tako prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva. Breme dokaza o nerazumnosti naloge, upoštevaje sodbo, namreč nosi tisti, ki se nanj sklicuje, v obravnavanem primeru, torej organ. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko organ, za obsežnejše zahteve podaljša rok za odločanje celo do 30 delovnih dni.
Po oceni IP v obravnavanem primeru tudi niso podani drugi elementi oziroma kriteriji zlorabe pravice dostopa. Iz same zahteve prosilca pa niti ni mogoče ugotoviti, da bi lahko v obravnavanem primeru govorili o ponavljajočih se vlogah za isto zadevo oziroma provokacijah in nagajivosti ter posledično o navideznem uveljavljanju pravic, prav tako iz zahteve ne izhaja, da bi bila ta šikanozna. V zvezi s šikanoznimi vlogami je podano stališče tudi Upravno sodišče RS v 28. točki sodbe št. II U 114/2021-21 z dne 18. 5. 2022 in sicer je navedlo, da šikanoznega ravnanja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ ni mogoče širiti na siceršnje ravnanje prosilcev zoper organ, pač pa ga je treba obravnavati zgolj ene ali v sklopu več žaljivih in nekorektnih zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Glede navedb organa, da je prosilec žaljiv, ker zahteva informacije javnega značaja, se IP ne more strinjati s stališčem organa, da se s tem potrjuje šikanoznost zahteve. Sklepati, da je prosilčevo ravnanje šikanozno oz. da so navedbe žaljive že zato, ker je njegova dejanska in/ali pravna presoja drugačna od presoje organa, pač ni mogoče. Glede žaljivosti se je izreklo Vrhovno sodišče RS v sodbi U 12/2008, in sicer v tem smislu, da je treba žalitev organa ali uradne osebe pojmovati zlasti kot poseg v dostojanstvo organa (v njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti), kar pa po mnenju IP ni mogoče povezovati s sprožanjem posameznih postopkov pri pristojnih organih. Predmetna zahteva je popolnoma korektna, določna in je ni moč oceniti kot provokativne, nagajive ali žaljive.
Ob tem IP še pojasnjuje, da se v postopkih po ZDIJZ zahteva zavrže, če je organ o dostopu do posameznih dokumentov prosilca že odločil, torej zgolj ponovitev določenih zahtev, ne predstavlja zlorabe pravice. Odvzem pravice iz 39. člena Ustave iz tega razloga ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti. Glede na prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek dela pri organu in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic drugih strank, odtehtale težo posega v pravico prosilca glede dostopa do informacij javnega značaja.
IP po preučitvi celotne zadeve tako zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja oziroma da gre za šikanozno zahtevo. IP tako nima razloga slediti navedbam organa, da je prosilec s svojim ravnanjem očitno prestopil meje pravice dostopa do informacije javnega značaja.
Napotila organu prve stopnje za odločanje v ponovljenem postopku
Organ je zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal zahtevanih dokumentov z vidika informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov, zato je IP odločil, kot izhaja iz izreka odločbe. Organ je namreč predmetno zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, zato se ni spustil v vsebinsko obravnavanje in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov.
Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.
V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.
V ponovljenem postopku je organ dolžan določno navesti, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje. V primeru obstoja katere od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznik ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja.
Če bo organ pri presoji zahtevanih dokumentov ugotovil, da je podana katera od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, je dolžan nadalje upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedene določbe jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo poslovne skrivnosti) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javnih sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Povedano drugače, poraba javnih sredstev ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Pri tem je treba upoštevati tudi določbe ZJF, ki v tretjem odstavku 2. člena kot enega od načel zakona določa načelo učinkovitosti in gospodarnosti. … je namreč porabnik javnih sredstev, zato na trgu ne nastopa brez omejitev, česar se morajo zavedati tudi poslovni subjekti, ki vstopajo v takšna obligacijska razmerja.
Ob navedenem IP dodaja, da se je 25. 5. 2018 je začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov kot pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja. Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6.
IP opozarja še na določbo 44. člen ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Sklepno
IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP.
V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., 
informacijska pooblaščenka