prosilec - Urad RS za meroslovje

POVZETEK:

Organ je delno zavrnil dostop do dokumentov iz več različnih postopkov odobritve tipa merilnika hitrosti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo konkretni razlogi, zaradi katerih je organ zahtevo prosilca zavrnil, obrazložitev pa je ostala zgolj na deklaratorni ravni. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo. V ponovljenem postopku je organ dolžan izvesti celovit ugotovitveni postopek in se konkretno in glede posameznih zahtevanih dokumentov oziroma podatkov v teh dokumentih opredeliti glede obstoja zatrjevanih izjem po 2. in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter pri tem upoštevati tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-301/2025/2

Datum: 14. 8. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 24. 6. 2025, zoper 1. točko izreka odločbe Urada Republike Slovenije za meroslovje, Tkalska ulica 15, 3000 Celje, (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2025-2182-53 z dne 16. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 24. 6. 2025 se ugodi in se 1. točka izreka odločbe Urada Republike Slovenije za meroslovje, št. 090-1/2025-2182-53 z dne 16. 5. 2025, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.          Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

3.          V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)            Organ je dne 26. 3. 2025 prejel zahtevo, da prosilcu posreduje vso dokumentacijo, ki je bila oddana ali ustvarjena v upravnem postopku odobritve tipa merilnika hitrosti tipa:

- RAPIDUS P2P, proizvajalca …, na zahtevo vložnika podjetja … in se veže na postopek odobritve zadevnega tipa,

- CELERITAS 2021 MSE, proizvajalca …, na zahtevo vložnika podjetja … in se veže na postopek odobritve zadevnega tipa,

- Celeritas MVD 2022, proizvajalca …, na zahtevo vložnika podjetja … in se veže na postopek odobritve zadevnega tipa ter

- Celeritas MVD 2022I, proizvajalca …, na zahtevo vložnika podjetja …. in se veže na postopek odobritve zadevnega tipa.

(2)            Organ je z odločbo št. 090-1/2025-2182-53 z dne 16. 5. 2025 zahtevo prosilca delno zavrnil. V obrazložitvi je povzel zahtevo prosilca in odzive stranskih udeležencev. Naštel je dokumente, do katerih je dostop zavrnil v celoti. Pojasnil je, da je vsebino dokumentacije presojal po 2. točki prvega odstavka 6. člena v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Za vsak podatek je preveril, ali predstavlja poslovno skrivnost po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) oziroma 2. členu Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19, v nadaljevanju ZPosS) in opravil tudi preizkus po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Na podlagi navedenega je organ zakril vse podatke, ki niso splošno znani ali lahko dosegljivi osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s temi podatki, ki imajo tržno vrednost in za katere sta njihova imetnika, podjetji .... (v nadaljevanju prvi stranski udeleženec) ter …. (v nadaljevanju drugi stranski udeleženec) v danih okoliščinah razumno ukrepala, da jih ohranita kot skrivnost, pri čemer je označitev dokumentov kot avtorsko zaščitenih ter zgoraj navedene izjave imetnikov informacij organ smatral za razumni ukrep imetnikov dokumentov, da njihovo vsebino ohrani kot skrivnost in jo skladno z drugo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izvzame iz posredovanja prosilcu. Organ je skladno z navedenim zakril vse podatke o zasnovi predmetnih merilnikov hitrosti, načinu delovanja ter načinu preskušanja le-tega, saj gre za intelektualno lastnino proizvajalca merilnika, ki ima tržno vrednost in bi jih lahko tržni konkurenti izkoristili za neupravičeno doseganje lastne koristi ali povzročanje škode imetniku. Raziskave in razvoj so namreč vedno poslovna skrivnost in rezultati testiranj so vedno visoko varovana skrivnost. Rezultati raziskav in razvoja merilnika hitrosti imajo namreč neposredno tržno vrednost (npr. v postopku certificiranja), njihovo nepooblaščeno posredovanje tretjim osebam, predvsem konkurentom, lahko povzroči veliko finančno škodo. Zloraba zato predstavlja hudo kršitev, tudi možno kazensko ovadbo (npr. poslovna vohunstva), zahtevke za prepoved uporabe in povrnitev nastale poslovne škode. Vsebinske rešitve, opisane v tehnični dokumentaciji posameznega merilnika hitrosti, tako v celoti predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z ZPosS. Njihova ocenjena tržna vrednost na podlagi okvirne notranje analize posameznega podjetja znaša cca. 60.000 EUR. Vsako nepooblaščeno razkritje ali uporaba je zato podvrženo zahtevku za odškodnino. Organ je glede ocene tržne vrednosti podatkov navedel primer za podjetji A in B, pri čemer je zaključil, da znaša ocena tržne vrednosti v primeru prvega podjetja 60.000 EUR, v primeru drugega podjetja pa 140.000 EUR. Iz navedenega jasno izhaja, da lahko z nepooblaščenim razkritjem tovrstnih informacij tretjim osebam imetniku poslovne skrivnosti nastane precejšnja materialna in poslovna škoda. Dalje je organ navedel, da je zakril tudi dele besedil o garancijskih pogojih in drugih poslovnih praksah, saj le-ti ravno tako predstavljajo podatek o poslovnih pristopih imetnika in proizvajalca merilnikov hitrosti, ki niso javno dostopni, v rokah konkurentov, ki bi strankam (ob poznavanju poslovne prakse konkurentov) ponudili boljše pogoje, pa lahko povzročijo neupravičeno škodo imetniku. Vsi navedeni podatki predstavljajo varstvo konkurenčnih prednosti podjetja, ki ima upravičen in legitimen interes, da jih ohrani kot tajne, z njihovim razkritjem nepooblaščeni osebi, pa bi, kot že rečeno, imetniku nastala občutna škoda (tako materialna, finančna kot tudi poslovna), ki je v izgubi finančnih sredstev, kot tudi pričakovanega bodočega prihodka zaradi zavrnitve v postopkih javnega naročanja, ipd. Nepooblaščena oseba, ki bi se s temi podatki seznanila v postopku dostopa do informacij javnega značaja, pa bi brezplačno prišla do tujega znanja, v katerega ni vlagala lastnih sredstev. Iz navedenega izhaja, da ti podatki v celoti predstavljajo izjemo od dostopa do informacij javnega značaja po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je navedel, da zahtevana dokumentacija vsebuje tudi podatke, ki so izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih je zakril. V nadaljevanju je organ navedel, da je v celoti zavrnil dostop do posameznih dokumentov, pri katerih celotna vsebina dokumentov predstavlja poslovno skrivnost, saj ti vsebujejo tehnične podatke o merilnih instrumentih, podatke o programski opremi, slike ali druge informacije, ki vsebujejo podatke, vezane na rešitev ali izvedbo opreme, ki je bila predmet postopka odobritve tipa merila in ima tržno vrednost ter bi njihovo razkritje povzročilo materialno škodo proizvajalcu oziroma vložniku ter do dokumentov, ki so bili ustvarjeni na podlagi testiranja meril in prav tako predstavljajo izjemo na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(3)            Dne 24. 6. 2025 je organ prejel pritožbo zoper odločbo št. 090-1/2025-2182-53 z dne 16. 5. 2025, s katero prosilec uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Prosilec predlaga, da IP pritožbi ugodi ter odloči, da se v celoti ugodi njegovi zahtevi oziroma podredno, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje v novo odločanje, organu pa naloži, da prosilcu povrne stroške pritožbenega postopka. Prosilec je povzel 1. točko izreka izpodbijane odločbe in navedel, da je odločba organa v izpodbijanem delu nepravilna in nezakonita. Prosilec je povzel relevantne določbe ZGD-1 in ZPosS in obširno pojasnil, zakaj meni, da sporni dokumenti ne izpolnjujejo pogojev za poslovno skrivnost po 2. členu ZPosS, za obstoj katere morajo biti vsi trije pogoji izpolnjeni kumulativno, ki pa v konkretnem primeru, najmanj v elementu tržne vrednosti in splošne dosegljivosti, niso, poleg tega pa niti ne gre za informacije, katerih imetnik bi bil zasebnopravni subjekt, ki bi lahko zahteval varovanje poslovne skrivnosti. Prosilec je poudaril, da je organ svojo odločitev pravno napačno oprl na pavšalna zatrjevanja stranskih udeležencev, ki sta obstoj poslovne skrivnosti utemeljevala zgolj na obstoju internih pravilnikov o varovanju poslovne skrivnosti (s čimer so le ti izkazali kvečjemu obstoj predpostavke iz tretje alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS), ne da bi organ preveril in se prepričal, ali so imetniki poslovnih skrivnosti zanesljivo izkazali tudi obstoj preostalih dveh predpostavk iz (prve in druge alineje) 2. člena ZPosS. Organ je v celoti opustil svojo dolžnost ugotavljanja resničnega dejanskega stanja in je s tem, ko je obstoj poslovne skrivnosti utemeljil na nepreverjenih in posplošenih navedbah, storil bistveno kršitev pravil postopka in napačno uporabil materialno pravo. Prosilec je obširno pojasnil, da sporni dokumenti, navedeni v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, niso tehnične specifikacije, načrti, izvorna koda ali drugo intelektualno »know-how« znanje proizvajalca (kot to napačno pojasnjuje organ), temveč gre za merilne rezultate, poročila o testiranjih, slike in tabele, ki jih je v okviru postopka odobritve tipa merilnika ustvaril, zbral in obdelal organ prve stopnje sam ali pooblaščena institucija v njegovem imenu in so torej nastali kot posledica postopkov preverjanja na strani organa in ne kot izvorni tehnični podatki proizvajalca, ki bi bili posledica vlaganja v razvoj in bi pomenili določeno konkurenčno prednost ter s tem morebitno poslovno skrivnost. Prosilec je poudaril, da je organ tako s svojim nezakonitim ravnanjem dostop do spornih dokumentov zavrnil pod pretvezo obstoja poslovnih skrivnosti, ki to niso (saj gre brez vsakršnega dvoma za informacije javnega značaja, ki jih je ustvaril organ sam), in s tem svojo vlogo nadzornika v javnem interesu podredil interesom določene pravne osebe zasebnega prava. Takšno ravnanje organa prve stopnje je nedvomno v nasprotju z načelom transparentnosti delovanja javnega sektorja in osnovnim namenom ZDIJZ, ki je v zagotovitvi javnosti in odprtosti delovanja organov ter zagotovitvi uresničevanja pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Javnost ima namreč legitimen in upravičen interes vedeti, na kakšen način in s kakšnimi rezultati so bile testirane naprave, ki jim je bila izdana odobritev in na podlagi katerih se izrekajo sankcije v prometu. Z zavrnitvijo dostopa do teh podatkov pa organ edinole ustvarja dvom v nepristranskost in objektivnost postopka certificiranja. Ker gre torej za informacije, ki jih je ustvaril javni organ pri izvajanju svojih nalog, obstaja močan javni interes za njihovo razkritje, ta javni interes po transparentnosti delovanja organa in nadzoru nad merilnimi napravami pa močno pretehta nad morebitnim interesom zasebnega podjetja po varovanju podatkov, ki zanj niti nimajo nobene realne tržne vrednosti, saj ne gre za poslovne skrivnosti iz 2. člena ZPosS, katerih imetnik bi bil konkreten zasebnopravni subjekt, temveč za podatke, ki jih je pri izvajanju svojih nalog ustvaril organ prve stopnje in je kot tak tudi njihov imetnik, s tem pa zavezanec za posredovanje le teh prosilcu, saj niso izpolnjeni nobeni pogoji za omejitev dostopa iz 6. člena ZDIJZ. V nadaljevanju je prosilec pojasnil, na podlagi česa meni, da v obravnavanem primeru ni izpolnjena predpostavka iz druge alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS, ki določa, da mora imeti podatek tržno vrednost. Tržna vrednost pomeni, da ima informacija dejansko ali potencialno gospodarsko vrednost, ker ni splošno znana in bi jo konkurenti lahko gospodarsko izkoristili. Sporni dokumenti tega ključnega pogoja ne izpolnjujejo. Konkurent, ki bi pridobil dostop do na primer »excel tabele 5 z meritvami« ali »slike 4 testiranja merila CELERITAS MVD 2022«, s temi podatki ne more storiti ničesar, kar bi mu prineslo tržno prednost. Namreč, ne gre za prikaz tehnične rešitve o zasnovi merilnikov hitrosti in načinu delovanja (kar bi lahko predstavljalo intelektualno lastnino proizvajalca v smislu lastne interne rešitve), temveč gre zgolj za prikaz rezultatov testiranja, ki jih je izvedel organ. Konkurenčni proizvajalec jih ne more uporabiti za razvoj/izboljšanje lastnega merilnika, saj mu ne razkrivajo nobene tehnične rešitve, razkritje le-teh pa ne predstavlja nikakršne poslovne, materialne ali finančne škode za proizvajalca. Sporni dokumenti tako ne predstavljajo tujega znanja proizvajalca, temveč gre za dokazilo skladnosti, ki je rezultat preverjanja organa. Lastna tehnična rešitev potencialno lahko pomeni, da merilnik dosega boljše rezultate testiranja, vendar pa iz teh rezultatov (ki so del spornih dokumentov) ni moč razbrati, zakaj je nek merilnik boljši oziroma naprednejši, ker ne gre za podatke, vezane na rešitev ali izvedbo opreme merilnika. Organ prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer navaja pavšalne ocene tržne vrednosti (npr. 60.000,00 EUR ali 140.000,00 EUR), ki naj bi jo imele »vsebinske rešitve«, kot (kot gre to smiselno razbrati) neko zrcalno škodo, do katere bi lahko prišlo z njihovim nepooblaščenim razkritjem, vendar pa pri tem organ pozablja ključno dejstvo, da so te navedbe prvič, zgolj pavšalne, drugič pa tudi irelevantne, saj organ prve stopnje napačno enači vrednost celotnega razvoja produkta (ki dejanska lahko predstavlja poslovno skrivnost) z vrednostjo dokumentov o testiranju (ki so zgolj dokazila v postopku in nimajo nikakršne tržne vrednosti). Stroški razvoja, ki jih je imel proizvajalec merilnika, so namreč za presojo tržne vrednosti samih rezultatov testiranja popolnoma irelevantni. Tržna vrednost podatka, da je merilnik dne 4. 6. 2024 na testu dosegel določen rezultat, pa je za konkurenco enaka nič oziroma zanj nima nikakršne uporabne vrednosti, zato je ne more uporabiti za doseganje lastne koristi na trgu. Vsled navedenega je treba zaključiti, da ti podatki nimajo nikakršne tržne vrednosti v smislu druge alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS.

(4)            Organ je pritožbo z dopisom št. 090-1/2025-2182-78 z dne 3. 7. 2025, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Organ je podal še obširno pojasnilo in zaključil, da:

- ni opustil dolžnosti ugotavljanja resničnega stanja, saj je za vsak podatek (celotna dokumentacija ima več kot 4000 strani) preveril, ali gre za informacijo, ki je na podlagi določb ZDIJZ lahko dostopna javnosti,

- v postopku preverjanja dokumentacij ni prišlo do pavšalnega posploševanja zadev, temveč je organ s posebno skrbnostjo pregledal vsak dokument,

- je organ, ne glede na to, da je organ državne uprave in zatorej zavezan k transparentnosti, dolžan varovati podatke, vezane na zahteve svojih strank, ki niso neposredno javno dostopi, saj gre za podatke, vezane na intelektualno in tehnično lastnino strank, ki jih je treba varovati z vso dolžno skrbnostjo,

- so kot poslovna skrivnost lahko označeni tudi podatki, ki nastanejo pri delu organa, če se nanašajo na postopke, ki se vodijo na zahtevo strank in izpolnjujejo vse, s predpisi določene zahteve,

- ima v primeru neupravičenega razkritja spornih podatkov stranka organa pravico do odškodninskega zahtevka zoper Republiko Slovenijo.

Organ je poudaril, da je prosilec poslovni konkurent podjetjem, katerih dokumentacijo želi pridobiti na podlagi določb ZDIJZ in ima pred organom v teku postopek odobritve tipa merila za enako vrsto merila, kot so ta, za katere zahteva podatke. Skladno s tem obstaja njegov jasen in nedvoumen zasebni interes za pridobitev čim več podatkov o delovanju, zasnovi in uporabljenih rešitvah njegovih konkurentov, saj bi mu ti podatki lahko pomagali do čimprejšnjih lastnih ustreznih rešitev za lastni merilnik hitrosti. Zaradi neizpolnjevanja zahtev zakonodaje je bila v predmetnem postopku prosilca izdana odločba o zavrnitvi zahteve za odobritev tipa in ti podatki, ki niso rezultat njegovega, ampak tujega dela, bi mu olajšali iskanje tehničnih rešitev za njegovo merilo. Organ ocenjuje, da glede na podano stališče javni interes za razkritje zahtevane informacije ni močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za razkritje dostopa do teh informacij.

Pritožba je utemeljena.

(5)            IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)            Ker se navedbe prosilca nanašajo le na dokumente, ki jih je organ navedel v 1. točki izreka odločbe št. 090-1/2025-2182-53 z dne 16. 5. 2025, je IP štel, da je predmet tega pritožbenega postopka le 1. točka izreka navedene odločbe.

(7)            Primarno IP ugotavlja, da se 1. točke izreka izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na 1. točko izreka odločbe, ne izhajajo konkretni razlogi, zaradi katerih je organ zahtevo prosilca v tem delu v celoti zavrnil, obrazložitev namreč ostaja zgolj na deklaratorni ravni, ker organ glede poslovne skrivnosti navaja le zakonske določbe in na splošno utemeljuje obstoj poslovne skrivnosti, ne da bi te navedbe povezal s posamičnimi obravnavanimi dokumenti, poleg tega se le pavšalno sklicuje na navedbe stranskih udeležencev, iz katerih ni razvidno, kateri konkretni podatki iz posameznih obravnavanih dokumentov imajo tržno vrednost in zakaj, oziroma kakšna je ta tržna vrednost. Organ se povsem pavšalno sklicuje tudi na izjemo varstva osebnih podatkov, za delo zahtevanih dokumentov, ki jih niti ne opredeli posamično, ter zgolj s sklicevanjem na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Takšnih pavšalnih navedb se ne da preizkusiti. IP tako ugotavlja, da so razlogi za zavrnitev dostopa v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedeni pavšalno, splošno, zato iz nje ni razvidno, na katera dejstva in izvedene dokaze je organ oprl svojo odločitev in kakšen ugotovitveni postopek ga je pripeljal do posameznih zaključkov v 1. točki izreka izpodbijane odločbe.

(8)            Takšna obrazložitev ne omogoča preizkusa izpodbijane odločbe, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP 1. točko izreka izpodbijane odločbe odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. V nadaljevanju IP organu podaja navodila, v čem je treba dopolniti postopek.

Konkretna opredelitev vseh zahtevanih informacij javnega značaja

(9)            V ponovljenem postopku je organ dolžan izvesti celovit ugotovitveni postopek in se primarno konkretno opredeliti do vseh dokumentov, ki so predmet zahteve, torej jih identificirati na način, da bo jasno, o katerih dokumentih je odločil (npr. s številko in/ali datumom ter naslovom dokumenta navesti vsak posamični dokument, ki se nahaja v zahtevani dokumentaciji), kot je organ že storil v izpodbijani odločbi.

(10)          V nadaljnjem postopku se mora organ glede zahtevane dokumentacije, za posamezne podatke v tej dokumentaciji in ne kar pavšalno glede celotnih dokumentov,^[1] opredeliti do naslednjih vprašanj:

- ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ in

- če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.

(11)          Pri utemeljitvi izjem od prostega dostopa mora organ v ponovljenem postopku upoštevati 6. točko prvega odstavka 214. člena ZUP, iz katere izhaja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi, hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. IP poudarja, da šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

Glede izjeme poslovne skrivnosti

(12)          IP poudarja, da mora organ v primeru sklicevanja na poslovno skrivnost za konkretne podatke v zahtevani dokumentaciji izkazati izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v 2. členu ZPosS. IP najprej ugotavlja, da je organ pravilno v postopek pritegnil stranska udeleženca. Nikakor pa za utemeljitev odločbe ni dovolj zgolj povzemanje splošnih navedb stranskih udeležencev in sklicevanje na obstoj pravilnika o varstvu poslovne skrivnosti. Ob tem IP pojasnjuje, da sama pisnost oziroma označitev dokumentov za obstoj poslovne skrivnosti ne zadošča. Slednje lahko zadosti zgolj tretjemu pogoju, da je »imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost«, kar je pravilno navedel tudi prosilec v pritožbi. Organ mora poleg tega konkretno dokazati tudi, da gre za nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki so skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij ter da ima tržno vrednost. Kot je pravilno navedel prosilec v pritožbi, so poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene, na strani organa pa je, da jih izkaže. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti je sicer primarno na subjektu, čigar poslovno skrivnost se varuje, vendar pa je vselej dolžnost organa, da sam oceni, ali zahtevani podatki dejansko predstavljajo zatrjevano izjemo oziroma da kritično presodi navedbe stranskega udeleženca, ki morajo biti konkretne in jasne (npr. stranski udeleženec se mora konkretno opredeliti do dejanske ali potencialne škode, ki bi mu nastala z razkritjem konkretnega strokovnega znanja, izkušenj ali poslovnih informacij). Tako ne zadoščajo, denimo, zgolj pavšalne navedbe organa, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, da »gre za intelektualno lastnino proizvajalca merilnika, ki ima tržno vrednost, in bi jih lahko tržni konkurenti izkoristili za neupravičeno doseganje lastne koristi ali povzročanje škode imetniku«, »Raziskave in razvoj so namreč vedno poslovna skrivnost in rezultati testiranj so vedno visoko varovana skrivnost. Rezultati raziskav in razvoja merilnika hitrosti imajo namreč neposredno tržno vrednost (npr. v postopku certificiranja), njihovo nepooblaščeno posredovanje tretjim osebam, predvsem konkurentom lahko povzroči veliko finančno škodo«, »Vsebinske rešitve, opisane v tehnični dokumentaciji posameznega merilnika hitrosti, tako v celoti predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z ZPosS. Njihova ocenjena tržna vrednost na podlagi okvirne notranje analize posameznega podjetja znaša cca. 60.000 EUR. Vsako nepooblaščeno razkritje ali uporaba je zato podvrženo zahtevku za odškodnino.«, … Prav tako ne zadoščajo hipotetične navedbe o oceni tržne vrednosti, kot jih je organ v izpodbijani odločbi zapisal za podjetje A in podjetje B.

(13)          Ob morebitni ugotovitvi obstoja izjeme poslovne skrivnosti je nadalje dolžnost organa, da preizkusi, ali gre za podatke, ki so po zakonu javni, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Absolutno javnost podatkov tako določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, če gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev ali opravljanjem javne funkcije.

(14)          Organ mora v ponovljenem postopku glede posameznih podatkov, v zvezi s katerimi stranska udeleženca zatrjujeta obstoj poslovne skrivnosti, ugotavljati povezavo z naborom podatkov, ki morajo biti javni na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo je z vidika javnosti treba razlagati široko. Zato se mora, kdor stopa v postopek, ki ima elemente javnopravnega delovanja, zavedati, da postanejo določeni podatki javni, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju. V obravnavani zadevi zahtevani dokumenti so bili pridobljeni ali ustvarjeni v upravnem postopku odobritve tipa merilnikov hitrosti, ki ga organ izvaja na podlagi 4. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) in Pravilnika o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št. 72/01, s spremembami in dopolnitvami). Zato so zlasti dokumenti, ki jih je izdelal organ v omenjenem postopku, neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije. Pojem »javne funkcije« namreč ni vezan zgolj na funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti, saj ne gre terminus technicus. Pojem »javna funkcija« iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba s sistematično in teleološko razlago povezati z opravljanjem kakršnihkoli javnopravnih nalog.^[2] Podatki, ki so neposredno povezani z izvajanjem javnopravnih nalog, predstavljajo informacije, ki so skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, vedno javne. Zato so tisti dokumenti, ki jih je organ izdelal v postopku odobritve tipa merilnikov hitrosti, v delu, iz katerega izhaja, na kakšen način organ opravlja svoje javnopravne naloge, absolutno javni. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da že po naravi stvari ni mogoče slediti organu, da vsi podatki v vseh dokumentih, ki so predmet tega pritožbenega postopka, izpolnjujejo pogoje poslovne skrivnosti. Organ bo torej moral primarno razjasniti, ugotoviti in obrazložiti, ali »vhodni podatki« stranskih udeležencev izpolnjujejo pogoje za obstoj poslovne skrivnosti in nadalje, ali jih zahtevani dokumenti vsebujejo ter v katerem delu, zaradi ocene izvedbe delnega dostopa. Organ namreč sam po sebi ne more imeti poslovne skrivnosti, nevzdržna pa bi bila situacija, da bi bil zaradi varstva pravic tretjih subjektov v celoti onemogočen dostop do dokumentov, ki so nastali v zvezi z javnopravnim delovanjem organa, ki je vselej podvrženo preglednosti, kar je pravilno izpostavil tudi prosilec v pritožbi.

(15)          Glede na to, da organ zlasti v dopisu št. 090-1/2025-2182-78 z dne 3. 7. 2025 izpostavlja, da je prosilec poslovni konkurent stranskih udeležencev IP še pripominja, da se je pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo (načelo erga omnes iz 5. člena ZDIJZ), torej ne glede na pravni interes in morebiten osebni status prosilca. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. Navedbe organa o tem, v katerih postopkih je prosilec udeležen in kakšen je njegov konkurenčni položaj, zato za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantne.

(16)          Organ mora v ponovljenem postopku v zvezi z ugotavljanjem obstoja poslovne skrivnosti opraviti tehtanje vpliva na eni strani načela transparentnosti in javnosti ter na drugi strani načela zaupnosti na obravnavano zadevo. Iz sodne prakse namreč izhaja, da je ščitenju pravice do transparentnosti postopka in pravice zaupnosti namenjena obrazložitev odločbe, v kateri mora organ navesti razloge, zaradi katerih meni, da so informacije, za dostop do katerih prosi prosilec, zaupne, oziroma, zakaj njihovo razkritje ne bo imelo vpliva na konkurenčnost podjetja, ki je proizvajalec merilnika. V ponovljenem postopku mora organ opraviti navedeno tehtanje, pri čemer ne zadošča zgolj pavšalno zatrjevanje (kot npr. organ navaja v izpodbijani odločbi: »…bi jih lahko tržni konkurenti izkoristili za neupravičeno doseganje lastne koristi ali povzročanje škode imetniku…«, »…nepooblaščeno posredovanje tretjim osebam, predvsem konkurentom lahko povzroči veliko finančno škodo…«), temveč mora organ konkretno navesti, katere konkretne podatke iz katerih konkretnih zahtevanih dokumentov bi bilo mogoče uporabiti za izkrivljanje konkurence in do kakšnih primerov izkrivljanja konkurence bi lahko prišlo.

Glede izjeme varovanih osebnih podatkov

(17)          V ponovljenem postopku je organ po uradni dolžnosti dolžan ugotavljati tudi obstoj izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo je v izpodbijani odločbi sicer že navedel, vendar povsem pavšalno, kar ne omogoča preizkusa odločbe. Pri obstoju izjeme varstva osebnih podatkov mora organ v izrek odločbe izrecno navesti, kateri osebni podatki se na zahtevanih informacijah prekrijejo oz. se dostop do njih dovoli, v obrazložitvi odločbe pa navesti razloge za njihovo razkritje oziroma za zavrnitev prostega dostopa.

Test interesa javnosti

(18)          IP glede na pritožbene navedbe opozarja še na test prevladujočega interesa javnosti glede razkritja varovanih podatkov, ki ga mora v ponovljenem postopku opraviti organ. Test prevladujočega interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo poslovne skrivnosti in osebnih podatkov ne sodita.

Delni dostop in vsebina izreka odločbe

(19)          Če bo organ ugotovil, da obravnavana dokumentacija vsebuje informacije, ki pomenijo katero izmed izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop. IP poudarja, da morajo biti izjeme od prostega dostopa utemeljene in uporabljene le v tistem delu dokumenta, ki posamično izjemo tudi dejansko vsebuje, saj se organ na obstoj izjeme ne more sklicevati kar s splošno trditvijo, da zahtevani dokumenti vsebujejo izjemo in na tej podlagi prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti v celoti. V skladu s 7. členom ZDIJZ mora organ v ponovljenem postopku, če je to mogoče, prosilcu omogočiti vsaj delni dostop do obravnavanih dokumentov, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2016 in 146/22) sploh ne bi bilo izvedljivo.

(20)          V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero podatke je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.). Le jasen, razumljiv in določen izrek je skladen z 213. členom ZUP, na njegovi podlagi pa je mogoča izvršljivost odločbe. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Organ mora v ponovljenem postopku v odločbi odločiti tudi o stroških postopka, kot to podrobneje določa prvi odstavek 118. člena ZUP

Sklepno

(21)          IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter 1. točko izreka izpodbijane odločbe organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(22)          Prosilec je v pritožbi predlagal, da IP organu naloži, da prosilcu povrne stroške pritožbenega postopka. V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno je prosilec dolžan sam kriti svoje stroške postopka, zato se njegova zahteva, da organ prosilcu povrne stroške pritožbenega postopka, zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(23)          Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

(24)          Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Da je zakonodajalec postavil izjeme le za »podatke iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument, izhaja smiselno tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011.

[2] Smiselno enako stališče sta zavzela tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. U I 1410/2010, z dne 25. 5. 2011 in IP v odločbah št. 090-47/2014/6 z dne 22. 4. 2014, št. 090-55/2014/2 z dne 16. 5. 2014 št. 090-352/2021 z dne 30. 3. 2022 idr..