prosilec - Urad RS za meroslovje

POVZETEK:

Organ je s sklicevanjem na izjemo upravnega postopka zavrnil dostop do odločbe, s katero je organ odločil o konkretni zahtevi za odobritev tipa merila. Pri tem organ ni podal razlogov za utemeljitev škode, ki bi nastala za upravni postopek z razkritjem zahtevane odločbe. Zaradi podane absolutno bistvene kršitve določb postopka je zato IP v tem delu odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek z navodili, glede česa je treba dopolniti postopek. IP je poudaril, da je škoda za nadaljnjo izvedbo upravnega postopka izkazana zlasti tedaj, ko dejansko stanje še ni v celoti ugotovljeno in je pridobivanje dokazov oziroma ugotavljanje dejanskega stanja še v teku. Ne moreta pa predstavljati pravno relevantne škode argumenta organa, da bi z razkritjem zahtevanega dokumenta lahko prišlo do neupravičenih pritiskov javnosti in prejudiciranja odločitve drugostopenjskega organa.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-161/2025/5

Datum: 6. 5. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 14. 4. 2025, zoper odločbo Urada Republike Slovenije za meroslovje, Tkalska ulica 15, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2025/32 z dne 14. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.  Pritožbi prosilca z dne 14. 4. 2025 se ugodi in se odločba Urada Republike Slovenije za meroslovje, št. 090-1/2025/32 z dne 14. 4. 2025, odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.          V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Organ je 14. 4. 2025 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec prosil, da mu organ pošlje besedilo odločbe organa, ki je bila izdana 10. 3. 2025 in s katero je bila zahteva o odobritvi tipa za merilnik belgijskega proizvajalca … zavrnjena.

(2)           Organ je z odločbo št. 090-1/2025/32 z dne 14. 4. 2025 zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je postopek v fazi reševanja pritožbe pri drugostopenjskem organu. V času trajanja postopka organ skladno s 7. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne more posredovati zahtevanega besedila odločbe, saj postopek še ni pravnomočno zaključen in bi lahko razkritje teh podatkov škodovalo izvedbi postopka. Glede na trenutno stanje postopka, ki je v fazi reševanja pritožbe pri drugostopenjskem organu, je organ na podlagi 4. člena ter 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zahtevo zavrnil.

(3)           Dne 14. 4. 2025 je organ zoper odločbo št. 090-1/2025/32 z dne 14. 4. 2025 prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da je organ spregledal in ignoriral drugi odstavek 6. člena ZDIJZ. Poleg tega prosilec dvomi, da bi zahtevano besedilo odločbe organa v kakršnikoli obliki ogrozilo izvedbo pritožbenega postopka pri drugem organu. Zato prosilec prosi, da se odločitev spremeni in se mu po elektronski pošti pošlje besedilo zaprošene odločbe organa.

(4)           Organ je pritožbo dne 15. 4. 2025, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Pri tem je pojasnil, da je ravnal v skladu s 7. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pri tem opravil tudi preskus javnega interesa oz. preveril je, ali je javni interes glede razkritja močnejši od interesa vložnika za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Ugotovil je, da sicer gre za informacije, ki so lahko za javnost pomembne, vendar v tem trenutku, ko, po podatkih organa, še ni kršen noben rok iz postopka oddaje javnega naročila, katerega predmet so predmetni merilniki hitrosti, interes javnosti še ne prevlada nad interesom vložnika, da omeji dostop do tehničnega dela vsebine odločbe, ki lahko tudi potem, ko bo postopek pravnomočno zaključen, predstavlja izjemo od dostopa do informacij javnega značaja iz razloga poslovne skrivnosti.

(5)           IP je organ s pozivom št. 090-161/2025/2 z dne 17. 4. 2025 pozval za dodatna pojasnila in dokumentacijo. Organ je odgovoril z dopisom št. 090-1/2025-2182-46 z dne 17. 4. 2025. Pojasnil je, da je v obrazložitvi zahtevanega dokumenta, tj. odločba organa št. 6411-16/2023/60 z dne 10. 3. 2025, natančno navedel potek postopka in ravnanje vložnika. S celovitim razkrijem teh podatkov javnosti v trenutku, ko postopek še ni končan, bi lahko prišlo do neupravičenih pritiskov javnosti in prejudiciranja odločitve drugostopenjskega organa. Skladno s 7. točko 6. člena ZDIJZ je zato organ dostop do zahtevane informacije zavrnil, saj postopek še ni pravnomočno zaključen in bi lahko razkritje teh podatkov škodovalo izvedbi postopka. Dodatno so v obrazložitvi odločbe informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost po 2. členu ZPosS, saj gre za tehnične podatke o sestavi oz. napakah merilnega instrumenta, ki imajo tržno vrednost in lahko njihovo razkritje povzroči materialno škodo stranki. Organ v postopek pred izdajo izpodbijane odločbe ni pozval morebitnih stranskih udeležencev, saj je ocenil, da gre za vsebino, ki ni dostopna javnosti.

Pritožba je utemeljena.

(6)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7)           Organ je z izpodbijano odločbo zavrnil dostop do odločbe, ki je bila izdana 10. 3. 2025 in s katero je bila zahteva o odobritvi tipa za merilnik belgijskega proizvajalca … zavrnjena, pri čemer iz dopisa organa (ne pa tudi iz izpodbijane odločbe) št. 090-1/2025-2182-46 z dne 17. 4. 2025 izhaja, da je to odločba organa št. 6411-16/2023/60 z dne 10. 3. 2025. Organ je dostop do navedene odločbe zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva upravnega postopka, ki jo ZDIJZ določa v 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za izjemo varstva upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja: upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen zahtevani podatek, je v teku (1) in razkritje podatka bi škodovalo izvedbi upravnega postopka (2).

(8)            IP poudarja, da je izjema varstva upravnega postopka namenjena varstvu nadaljnje izvedbe upravnega postopka, zato lahko že po naravi stvari škodo, ki bi nastala z razkritjem dokumentov, oceni organ, ki postopek vodi. Na njem je torej dokazno breme, da kot verjetno izkaže ogroženost nadaljnje izvedbe postopka in o tem poda razloge v obrazložitvi odločbe. Takšna škoda je izkazana predvsem takrat,[1] ko bi razkritje dokumentov lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje in izvedbo dokazov, tako da bi zavezanci ali druge osebe prikrili ali uničili dokumente, pomembne za odločanje v postopkih, oziroma bi to vplivalo na njihove izpovedbe ali način sodelovanja v postopku.^[2] Ob tem IP poudarja, da z materialno pravnega vidika restriktivna razlaga^[3] izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne pomeni, da se z njo varujejo vsi dokumenti konkretnega upravnega postopka per se, ampak je varstvo odvisno od vsebine dokumentov. Prav tako se z izjemo lahko varujejo le posamezni podatki v dokumentu in ne kar pavšalno celoten dokument.^[4] To pomeni, da mora organ ob sklicevanju na to izjemo izkazati, da se nanaša na posamezne podatke v konkretnem dokumentu. IP še pripominja, da se pravno upoštevna škoda ne domneva zgolj na podlagi dejstva, da upravni postopek še ni končan.

(9)           V izpodbijani odločbi je organ v zvezi z utemeljevanjem te izjeme navedel le, da je postopek v fazi reševanja pritožbe pri drugostopenjskem organu, da še ni pravnomočno zaključen in bi lahko razkritje teh podatkov škodovalo izvedbi postopka. IP ugotavlja, da organ s takšnimi pavšalnimi navedbami ni podal konkretnih razlogov, s katerimi bi utemeljeval obstoj drugega pogoja predmetne izjeme, to je, razlogov zaradi katerih bi razkritje škodovalo izvedbi konkretnega upravnega postopka. Ker torej izpodbijana odločba v zvezi s tem nima nobenih razlogov o odločilnih dejstvih, je IP presodil, da je v tem delu pomanjkljiva v tolikšni meri, da se je ne da preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

(10)         Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

(11)         Vrnitev zadeve v ponovni postopek organu prve stopnje IP utemeljuje z načelom ekonomičnosti postopka. Organ prve stopnje razpolaga z vsemi podatki in informacijami, ki so potrebne za ugotovitev, ali zahtevani dokument v celoti ali delno vsebuje informacije, ki so izjema od prostega dostopa, zaradi česar je organ tisti, ki lahko ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi. IP v obravnavani zadevi ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. V nadaljevanju IP organu podaja navodila, v čem je treba dopolniti postopek.

a. Konkretna opredelitev zahtevane informacije javnega značaja

(12)         Da bi bilo odločbo mogoče preizkusiti, mora vsebovati vse sestavine, ki jih določa 214. člen ZUP.^[5] Organ se mora zato opredeliti do vprašanja, kaj točno prosilec zahteva in kateri konkretni dokument je predmet odločanja, in posledično ugotavljati s tem dokumentom povezano dejansko stanje in dokaze. To pomeni, da mora organ primarno ugotoviti in v odločbi navesti (z naslovom, številko in/ali datumom), kateri konkreten dokument bo presojal.

b. Glede obrazložitve izjem od prostega dostopa in izvedbe delnega dostopa

(13)         V ponovljenem postopku se mora organ za posamezne podatke v obravnavanem dokumentu in ne kar pavšalno glede celotnega dokumenta, opredeliti do naslednjih vprašanj:

- ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ in

- če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.

(14)         Pri utemeljitvi izjem od prostega dostopa mora organ v ponovljenem postopku upoštevati 6. točko prvega odstavka 214. člena ZUP, iz katere izhaja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Obrazložitev mora biti izčrpna, v njej morajo biti povzete zahteve strank in celotni ugotovitveni in dokazni postopek. Med razlogi za pomembnost jasnosti obrazložitve so dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi, hkrati obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, prav tako pa obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. IP poudarja, da šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

(15)         Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, IP poudarja, da je dokazno breme za obstoj te izjeme na organu, ki sam ve, kaj bi lahko škodovalo izvedbi postopka, ki ga vodi.^[6] Kot izhaja iz upravno sodne prakse,^[7] je škoda za nadaljnjo izvedbo upravnega postopka izkazana zlasti tedaj, ko dejansko stanje še ni v celoti ugotovljeno in je pridobivanje dokazov oziroma ugotavljanje dejanskega stanja še v teku. Takrat bi razkritje zbranih dokumentov morda lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo ali celo obstoj dokazov, kar bi vplivalo na izdajo odločbe, in takšna škoda, povzročena izvedbi postopka, bi lahko bila večja od pravice javnosti, da se seznani z zahtevanimi informacijami. Navedeno mora organ upoštevati v ponovljenem postopku, če bo vztrajal pri zatrjevanju izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer mora obstoj škode konkretno izkazati (pojasniti mora, denimo, obstoj katerih dokazov bi ogrozilo razkritje posameznih podatkov iz zahtevanega dokumenta). IP izpostavlja še stališče Vrhovnega sodišča,^[8] da organ potem, ko oceni, da so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo odločbe, ne more hkrati predvideti potrebe po ponovitvi upravnega postopka in presoditi, da bi razkritje te odločbe škodovalo izvedbi morebitnega ponovljenega postopka. To bi namreč pomenilo, da bi organ pod vprašaj postavil pravilnost in zakonitost svoje lastne odločitve, s tem pa kršil načelo zaupanja v pravo, ki izhaja iz načela pravne države (2. člen Ustave RS), ki med drugim zahteva, da so posamezne odločitve, ki so zakonite in sprejete brez vnaprejšnjih pridržkov in po svoji naravi niso predhodnega značaja, stabilne. IP še poudarja, da glede na predstavljeno upravno sodno prakso in tudi glede na preteklo prakso IP^[9] ne morejo predstavljati pravno relevantne škode argumenti, ki jih je navedel organ v dopisu št. 090-1/2025-2182-46 z dne 17. 4. 2025, in sicer, da bi z razkritjem zahtevanega dokumenta lahko prišlo do neupravičenih pritiskov javnosti in prejudiciranja odločitve drugostopenjskega organa.

(16)         V dopisu št. 090-1/2025-2182-46 z dne 17. 4. 2025 je organ navedel, da so v obrazložitvi zahtevanega dokumenta tudi informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost po 2. členu ZPosS, saj gre za tehnične podatke o sestavi oz. napakah merilnega instrumenta, ki imajo tržno vrednost in lahko njihovo razkritje povzroči materialno škodo stranki. IP v zvezi s tem opozarja na določbo 44. člena ZUP, po kateri mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Opustitev te dolžnosti (če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana) predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 2. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Organ mora postopek voditi skladno z ZUP in stranke, za katere meni, da bi odločitev lahko vplivala na njihove pravice in pravne koristi, povabiti k sodelovanju v postopku na formalno pravilen način. Zato mora organ, če bo ocenil, da dokumenti lahko vsebujejo npr. poslovno skrivnost, v postopek pritegniti gospodarsko družbo, katere poslovna skrivnost bi lahko bili zahtevani podatki. V zvezi s tem IP opozarja, da varovanje poslovne skrivnosti zahteva primarno aktivno ravnanje tistega, čigar poslovna skrivnost se varuje. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti je tako primarno na gospodarski družbi, katere podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali, ki mora v postopku tako zatrjevati kot izkazati obstoj navedene izjeme. Organ mora nato v postopku ugotoviti, ali je podana izjema od prostega dostopa iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da mora morebitne navedbe stranskega udeleženca kritično presojati in ugotoviti obstoj vseh kriterijev za določitev poslovne skrivnosti v povezavi z vsakim podatkom, ki ga na zahtevanem dokumentu prekrije. IP v zvezi s to izjemo opozarja tudi na določbo, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS).

(17)         IP glede na pritožbene navedbe in samo dejstvo, da je prosilec v obravnavani zadevi novinar,^[10] ki ima kot tak dolžnost posredovati informacije v vseh zadevah, ki zadevajo javnost, ter upoštevaje dejstvo, da se zahtevani dokument nanaša na zadevo, ki je že bila izpostavljena v medijih,^[11] opozarja še na test prevladujočega interesa javnosti glede razkritja varovanih podatkov, ki ga mora v ponovljenem postopku opraviti organ. Test prevladujočega interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih.^[12]

(18)         Če bo organ ugotovil, da obravnavana dokumentacija vsebuje informacije, ki pomenijo katero izmed izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop. IP poudarja, da morajo biti izjeme od prostega dostopa utemeljene in uporabljene le v tistem delu dokumenta, ki posamično izjemo tudi dejansko vsebuje, saj se organ na obstoj izjeme ne more sklicevati kar s splošno trditvijo, da zahtevani dokument vsebuje izjemo in na tej podlagi prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta zavrniti v celoti. V skladu s 7. členom ZDIJZ mora organ v ponovljenem postopku, če je to mogoče, prosilcu omogočiti vsaj delni dostop do obravnavanih dokumentov, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2016 in 146/22) sploh ne bi bilo izvedljivo.

(19)         Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri konkretni dokumenti so bili predmet njegove presoje, in nadalje, ali so glede vsakega izmed teh dokumentov posebej izpolnjeni vsi elementi zatrjevane izjeme, ter posledično, katere podatke na vsakem posameznem dokumentu je treba prekriti, se odločbe ne da preizkusiti, saj zgolj s povzemanjem zahteve prosilca in zakonske podlage za zavrnitev zahteve, obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku, obrazložitev pa mora biti za ta namen konkretizirana. V ponovljenem postopku je zato organ dolžan določno navesti, kateri dokument je predmet zahteve prosilca, in se konkretno opredeliti glede morebitnih izjem od prostega dostopa (torej pojasniti, katera izjema je podana pri posameznem podatku iz dokumenta in konkretno obrazložiti, ali so izpolnjeni vsi elementi za obstoj te izjeme).

c. Vsebina izreka odločbe

(20)         Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ v ponovljenem postopku lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odločbe odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča RS št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. V skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP mora biti izrek kratek in določen (jasen oz. nedvoumen). V postopku po ZDIJZ to pomeni, da mora biti v izreku odločbe odločeno o vseh zahtevkih stranke, poleg tega pa morajo biti posamično navedeni tudi konkretni dokumenti oziroma podatki, ki so bili predmet presoje in niso dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu A se prekrije naslov bivališča posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja.

(21)         IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(22)         Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

(23)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. sodba Upravnega sodišča RS št. I U 293/2020-21 z dne 18. 5. 2022 (22. točka obrazložitve).

[2] Nataša Pirc Musar, et. al.: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2017, str. 172.

[3] Da je vse izjeme treba razlagati restriktivno izhaja npr. iz sodbe Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 16/2023 z dne 12. 3. 2025 (točka 22.).

[4] Da je zakonodajalec postavil izjeme le za »podatke iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument, izhaja smiselno tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011.

[5] Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 494/2003, VS15303, izhaja, da odločbe ni mogoče preizkusiti, če nima obrazložitve ali bistvenih delov obrazložitve, ki bi jih po zakonu morala imeti, saj ni mogoče presoditi utemeljenosti izreka odločbe.

[6] Sodba Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 34/2023 z dne 6. 11. 2024 (točka 22.) in Sodba Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 16/2023 z dne 12. 3. 2025 (točka 19.).

[7] Sodba Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 16/2023 z dne 12. 3. 2025 (točka 23.).

[8] Sodba Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 16/2023 z dne 12. 3. 2025 (točka 25.)

[9] Npr. odločbe IP št. 090-183/2012 z dne 1. 10. 2012, št. 090-279/2023 z dne 8. 11. 2023 in št. 090-430/2024/4 z dne 16. 12. 2024.

[10] S tem prosilec kot medij udejanja aktivni vidik svoje ustavne pravice do svobode izražanja (39. člen Ustave RS), ki se kaže v varovanju svobode do posredovanja informacij in mnenj in opravlja pomembno vlogo »javnega čuvaja« (»public watchdog«). Da je to dejstvo pomemben element pri izvedbi testa prevladujočega interesa javnosti, izhaja npr. iz sodbe Upravnega sodišča št. IU 1688/2016 z dne 17. 10. 2018 (62. odstavek obrazložitve).

[12] Kamor pa varstvo upravnega postopka in varstvo poslovne skrivnosti ne sodita.