prosilec - Urad predsednika RS

POVZETEK:

Organ je zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil zahtevo prosilca za dostop do fotokopij zadnjih petih naznanitev suma storitve kaznivega dejanja pristojnim organom v skladu s 145. členom ZKP. IP je pritožbi prosilca ugodil glede dela dokumentacije, kjer je z institutom delnega dostopa mogoče izvesti anonimizacijo. Glede dokumentacije, pri kateri pa delni dostop zaradi velike koncentracije varovanih osebnih podatkov, ki se med seboj prepletajo, ni mogoč, je IP pritožbo prosilca zavrnil. 

ODLOČBA:

Številka: 090-152/2022/2

Datum: 26. 5. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in drugega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP) ter prvega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec) z dne 11. 5. 2022, zoper odločbo Urada predsednika Republike Slovenije, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-00-6/2022-2 z dne 9. 5. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 11. 5. 2022 se delno ugodi in se odločba Urada predsednika Republike Slovenije, št. 090-00-6/2022-2 z dne 9. 5. 2022, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije:
   • dokumenta št. 092-01-180/18-197 z dne 4. 4. 2022 na način, da prekrije ime in priimek posameznika v zadevi, začetnico imena in priimek posameznika v opisu dokumenta, elektronske naslove sedmih posameznikov (prejemnikov), začetnico imena in priimek posameznika v zadevi elektronskega sporočila, ime in priimek posameznika v spremnem dopisu in vsebino vseh prilog spremnega dopisa;
   • dokumenta št. 092-01-180/18-186 z dne 21. 3. 2022 na način, da prekrije ime in priimek posameznika v zadevi, začetnico imena in priimek posameznika v opisu dokumenta, elektronske naslove sedmih posameznikov (prejemnikov), začetnico imena in priimek posameznika v zadevi elektronskega sporočila, ime in priimek posameznika v spremnem dopisu in vsebino vseh prilog spremnega dopisa;
   • dokumenta št. 092-01-180/18-184 z dne 28. 2. 2022 na način, da prekrije ime in priimek posameznika v zadevi, začetnico imena in priimek posameznika v opisu dokumenta, elektronske naslove sedmih posameznikov (prejemnikov), začetnico imena in priimek posameznika v zadevi elektronskega sporočila, ime in priimek posameznika v spremnem dopisu in vsebino vseh prilog spremnega dopisa;
   • dokumenta št. 092-01-180/18-190 z dne 28. 3. 2022 na način, da prekrije ime in priimek posameznika v zadevi, začetnico imena in priimek posameznika v opisu dokumenta, elektronske naslove šestih posameznikov (prejemnikov), začetnico imena in priimek posameznika v zadevi elektronskega sporočila, ime in priimek posameznika v spremnem dopisu in vsebino vseh prilog spremnega dopisa;
   • dokumenta št. 092-01-180/18-192 z dne 30. 3. 2022 na način, da prekrije ime in priimek posameznika v zadevi, začetnico imena in priimek posameznika v opisu dokumenta, elektronske naslove sedmih posameznikov (prejemnikov), začetnico imena in priimek posameznika v zadevi elektronskega sporočila, ime in priimek posameznika v spremnem dopisu in vsebino vseh prilog spremnega dopisa.

2. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka) se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Organ je 6. 4. 2022 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosilec navedel, da je bil uradno obveščen z odgovorom organa št. 092-01-180/2018-187 z dne 24. 3. 2022, da so državni organi (op.a. tudi organ) v skladu s 145. členom Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 - uradno prečiščeno besedilo) dolžni naznaniti pristojnim organom uradno pregonljiva kazniva dejanja, kjer je prosilec prepričan, da je tudi organ nedvomno seznanjen npr. z javnimi grožnjami s smrtjo predsedniku vlade RS in njegove družine z dvema majhnima otrokoma in npr. z izvršenim (krivosodnim) zločinstvom udbaških oblastnih izrodkov zoper sina prosilca, ki so enoznačno določljivi v njim lastnem udbaškem zločinstvu, ki je popisano v dokončnih sodbah Vrhovnega sodišča RS in dokončni sodbi ESČP (op.a. vse tri v priponki...), posledično prosilec v kontekstu ZDIJZ poziva organ, da prosilca opremi s fotokopijami zadnjih petih tovrstnih naznanitev pristojnim organom, ki jih je podal organ na račun uradno pregonljivih kaznivih dejanj, vse v kontekstu odgovora organa št. 092-01-180/2018-187 z dne 24.3.2022.

Organ je z odločbo št. 090-00-6/2022-2 z dne 9. 5. 2022 zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je prosilec zahteval fotokopije zadnjih petih naznanitev suma storitve kaznivega dejanja pristojnim organom v skladu s 145. členom Zakona o kazenskem postopku (zahtevani dokumenti). ZDIJZ določa, da je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Glede na vsebino zahteve je organ v tem postopku vpogledal v svoji zbirko dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: zbirka) ter ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga, in sicer se ti nahajajo v omenjeni zbirki. Ob vpogledu v zbirko je organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo številne varovane osebne podatke posameznika, kar v skladu s 6. členom ZDIJZ predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je povzel 6. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo) in navedel, da je po pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil, da se nanašajo na konkretno določljivo osebo ter vsebujejo vrsto informacij, ki zelo enostavno omogočajo identifikacijo konkretne osebe, katere dejanja so bila pristojnim organom naznanjena z zahtevanimi dokumenti. Zahtevana dokumentacija tako vsebuje številne posameznikove osebne podatke, preko katerih bi bilo posameznika z lahkoto mogoče določiti ter podatke o konkretnih dejanjih, ki so takšne narave, da jih je organ naznanil pristojnim organom. Iz zahtevanih dokumentov torej izhajajo številni (tudi občutljivi) osebni podatki določljivega posameznika, za katere ZVOP-1 v 13. členu predvideva posebno varstvo. Organ je povzel 7. člen ZDIJZ in navedel, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Organ je povzel 19. člen Uredbe in navedel, da je v tem postopku opravil presojo, ali je mogoče prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov z uporabo instituta delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ tako, da se izločijo vse informacije, na podlagi katerih bi bil posameznik določen oziroma določljiv. Ugotovljeno je bilo, da se v vseh zahtevanih dokumentih prepletajo osebni podatki posameznika, ki jih ni mogoče niti delno prekriti tako, da bi jih bilo dopustno razkriti javnosti na način, ki zagotovo ne bi omogočal identifikacije posameznika, na katerega se nanašajo, ter da ne bi bila s tem ogrožena zaupnost varovanih osebnih podatkov. V času sodobnih informacijskih tehnologij je z le malo truda iz podatkov vseh zahtevanih dokumentov skupaj mogoče zelo enostavno priti do varovanih osebnih podatkov posameznika in do njegove identitete. Z razkritjem zahtevanih dokumentov (četudi le z delnim dostopom) bi bila torej ogrožena njihova zaupnost, kar bi bilo v nasprotju z ureditvijo varstva osebnih podatkov po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo in 177/20) in Uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES. Organ prosilcu tako ne more omogočiti niti delnega dostopa do zahtevanih dokumentov, saj njihova anonimizacija na način, da posameznik, na katerega se nanašajo ne bi bil določljiv, ter da se s tem ne bi ogrozila zaupnost varovanih osebnih podatkov, ni mogoča, zato je bilo treba njegovo zahtevo zavrniti.

Dne 11. 5. 2022 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-00-6/2022-2 z dne 9. 5. 2022. V pritožbi je navedel, da tozadevno sklicevanje organa v prerekani maloumno ponižujoči odločbi, da današnja tehnologija »strica GOOGLE« omogoča z nekaj znanja in rutine 'diagnosticirati' vsakega posameznika oz. posameznike, ki so nosilci/deležniki iskane informacije javnega značaja, je v teoriji lahko celo pravilno, v praksi pa povsem neuporabno, saj posledično velja, da se z lahkoto lahko 'zminira' temeljni element ZDIJZ po pridobitvi informacije javnega značaja... Prosilec bi razumel, da sredi prestolnice RS Ljubljane tovrstno iskanje »luknje« v zakonu izvaja kakšen iz balkana pritepeni primitivni srbijanski posiljevalec brhkih farmacevtk, da pa to počnejo v organu, pri čemer se RS Ustavno deklarira kot PRAVNA! in DEMOKRATIČNA! država - ne, to je pa preveč tudi za prosilčev želodec, ki je do sedaj dovolj uspešno prebavil še vsako udbaško govno, ki so ga generirali oblastni kučanovi udbaški izrodki poulično se gonečih štabnih kurb... Prosilec trdi, da je v predmetni pozitivni rešitvi njegove vloge za dostop do informacij javnega značaja dovolj uspešna anonimizacija dosegljiva že s tem, da bi mu organ posredoval npr. zgolj fotokopije spremnih dopisov predmetnih zadnjih petih naznanitev, v katerih je prosilčev interes po informacijah javnega značaja v celoti zadovoljen že s tem, da zgolj preko datumov predmetnih zadnjih petih uradnih tozadevnih naznanitev potrdi občo vestnost izvajanja predpisane zakonodaje pri organu, ki ga/jo določa 145. člen ZKP, češ, da ste oz. so državni organi v skladu s 145. čl. Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo) dolžni naznaniti pristojnim organom uradno pregonljiva kazniva dejanja ... (op.a. tako organ v njegovem dokumentu št. 092-01-180/2018-187 z dne 24. 3. 2022...)... V primeru, ko prosilcu organ v predmetni zavrnilni odločbi SPOROČILNO - ob pravilni uporabi ednine slovenskega jezika - 'med vrsticami' posreduje uradno potrditev, ki jo je prosilec predvideval, preden je zaprosil za predmetno informacijo javnega značaja, da je organ - evidentno v praktično DESETIH! letih zgolj enkrat 'naletel' na obvezo, ki mu jo predpisuje 145. člen ZKP, se lahko, skupaj s kravami zgolj krohotam nad ne/sposobnostjo oz. nestrokovnostjo aparatčikov v organu, ki:

1. evidentno kršijo - z Ustavo RS zajamčeni - temeljni pravni postulat pravne države, da s(m)o pred zakonom vsi enaki...
2. evidentno dokazujejo, da smo svetlobna leta oddaljeni od vladavine prava v 'pravno' deklarirani RS...

Prosilec trdi, da ni potrebno biti prav nič pameten, da veš, da se v organu tozadevno maloumno sprenevedajo (op.a. kar se bo nedvomno dodatno potrdilo tudi skozi pre/ostale prosilčeve vloge za dostop do informacij javnega značaja oz. skozi njihove odgovore...), s čimer zavržno ponižujejo vsako vsaj povprečno raz/umno osebo... V pričakovanju, da bo IP deloval pošteno, profesionalno in učinkovito - vse v razveljavitvi predmetne maloumno ponižujoče odločbe organa, vse tako, da bo organu naložil, da z vsebinsko minimalnimi dokazili informacij javnega značaja uradno izkaže tozadevno obče ne/spoštovanje obveze organa, ki mu jo kot DOLŽNOST! nalaga 145. člen ZKP – prosilec IP želi uspešno.

Organ je pritožbo prosilca z dopisom št. 090-00-6/2022-5 z dne 13. 5. 2022, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je prosilec zahteval fotokopije zadnjih petih naznanitev suma storitve kaznivega dejanja pristojnim organom v skladu s 145. členom Zakona o kazenskem postopku.

Kot je pravilno navedel že organ v izpodbijani odločbi, morajo biti za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

• informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
• organ mora z njo razpolagati in
• nahajati se mora v materializirani obliki.

IP je po pregledu dokumentacije, ki mu jo je poslal organ v prilogah dopisa št. 090-00-6/2022-5 z dne 13. 5. 2022, ugotovil, da so predmet zahteve naslednji dokumenti (v nadaljevanju zahtevani dokumenti):

• dokument št. 092-01-180/18-197 z dne 4. 4. 2022,
• dokument št. 092-01-180/18-186 z dne 21. 3. 2022,
• dokument št. 092-01-180/18-184 z dne 28. 2. 2022,
• dokument št. 092-01-180/18-190 z dne 28. 3. 2022,
• dokument št. 092-01-180/18-192 z dne 30. 3. 2022.

Vsi zahtevani dokumenti so sestavljeni iz osnovnih podatkov o dokumentu (vrsta dokumenta, številka dokumenta, zadeva, signirni znak z navedbo javnega uslužbenca, datum evidentiranja, opis dokumenta, navedba prejemnikov, vrsta dokumenta, število prilog, rok hrambe), spremnega dopisa, ki je bil poslan v obliki elektronske pošte (ta poleg vsebine spremnega dopisa vsebuje še elektronske naslove pošiljatelja in prejemnikov, datum in uro pošiljanja in naslov zadeve) in prilog k spremnemu dopisu (dokumenti, ki se nanašajo na sum storitve kaznivega dejanja).

IP je v nadaljevanju obravnaval vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov v celoti. Skladno z navedeno določbo ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako treba ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji neposredno uporablja Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker na nacionalnem nivoju zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov ter definicije osebnega podatka.

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka, IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti vsebujejo naslednje osebne podatke:

- signirni znak, ime, priimek in naziv delovnega mesta javne uslužbenke (v vrstici z naslovom »Signirni znak«);

- ime in priimek oziroma začetnica imena in priimek posameznika, na katerega se zadeva nanaša (na več mestih v zahtevanih dokumentih);

- službeni elektronski naslovi javnih uslužbencev (med prejemniki elektronske pošte);

- številne osebne podatke v prilogah spremnih dopisov (več o teh osebnih podatkih sledi v nadaljevanju te obrazložitve).

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim dovoljena, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako lahko predstavlja tudi ZDIJZ ali pa kateri drug nacionalni zakon. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je podana pravna podlaga za razkritje signirnega znaka, imena, priimka ter naziva delovnega mesta javne uslužbenke, ki je v zahtevanih dokumentih navedena v vrstici z naslovom »Signirni znak«. Osebni podatki funkcionarjev in javnih uslužbencev namreč niso varovani na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so absolutno javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev ter opravljanjem javne funkcije in delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker so ti podatki absolutno javni, IP v postopek ni pozival te osebe kot stranske udeleženke, saj je skladno z a 26. a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Nasprotno pa IP ni našel zakonite pravne podlage za posredovanje službenega elektronskega naslova javnih uslužbencev, ki so navedeni med prejemniki elektronske pošte, ki je sestavni del vsakega zahtevanega dokumenta. Ta podatek namreč, skladno s prakso IP (npr. odločbe IP št. 090-216/2018, št. 090-252/2018, št. 090-59/2009 in št. 090-179/2010/4), praviloma predstavlja varovan osebni podatek, saj ne gre za osebne podatke, ki bi bili neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, oziroma opravljanem funkcije funkcionarja, razen če jih organ ni posredoval javnosti in jih javno objavil, kot to določa drugi odstavek 106. člena ZVOP-1, torej v primeru, ko gre za osebe, ki so pri organu določene za komuniciranje z javnostjo.

Dalje je IP ugotovil, da ni zakonite pravne podlage za razkritje osebnih podatkov posameznih fizičnih oseb (ki niso javni uslužbenci oziroma funkcionarji), torej imena in priimka oziroma začetnice imena in priimka posameznika, na katerega se posamezna zadeva nanaša, ter prilog k spremnemu dopisu (dokumenti, ki se nanašajo na sum storitve kaznivega dejanja in vsebujejo mnogo osebnih podatkov). 

IP je ugotovil, da so iz prilog k spremnemu dopisu razvidni osebni podatki na način, da bi bili na podlagi teh podatkov posamezniki določeni ali vsaj določljivi, četudi bi prekrili njihova imena in priimke. Kombinacija oziroma povezanost različnih osebnih podatkov med sabo (npr. navedba konkretnih dogodkov in krajev) ali pa zgolj slog pisanja namreč vpliva na možnost, da postane oseba določena ali vsaj določljiva oziroma, da je ogrožena zasebnost posameznika. Ob tem IP še pojasnjuje, da je Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v primerjavi z ZVOP-1 uvedla strožjo definicijo določljivosti fizične osebe. ZVOP-1 je namreč v 6. členu način identifikacije vezal na pogoj, da le-ta ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov pa v zgoraj že omenjenem členu 4 (1) tega pogoja ne postavlja, kar pomeni, da je fizična oseba določljiva, četudi identifikacija ni mogoča na enostaven način.

IP je v nadaljevanju preverjal, ali je možen t.i. delni dostop do zahtevanih dokumentov. Ta je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona (izjeme – op. IP) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Nadalje je ta določba konkretizirana v 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju: Uredba), iz katere sledi, da je delni dostop mogoč, če je varovane informacije mogoče iz dokumenta fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne. Ne glede na to se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Obe navedeni določbi opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Vendar pa implementacija delnega dostopa ne predstavlja samo tehničnih težav ločevanja prosto dostopnih od zavarovanih podatkov, temveč tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ker bi bilo dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca (primer Olli Mattila proti Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2011, ECR II-226). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta tehnični in vsebinski vidik.

IP je ugotovil, da je izvedba delnega dostopa možna pri vseh delih zahtevanih dokumentov, razen pri prilogah spremnih dopisov. Če se na zahtevanih dokumentih (brez prilog spremnega dopisa) na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, prekrijejo varovani osebni podatki, katerih koncentracija ni velika, ostanejo prosilcu dostopni še podatki o tem, na koga je zadeva pri organu knjižena, številka zadeve, opis dokumenta in na kakšen način organ izvede naznanitev suma storitve kaznivega dejanja pristojnim organom v skladu s 145. členom ZKP (kateremu organu pošlje naznanitev in s kakšnim spremnim dopisom). Ti podatki so zagotovo smiselni z vidika uresničevanja namena ZDIJZ (2. člen), ki je v zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja organov.

Pri presoji glede možnosti izvedbe delnega dostopa v prilogah spremnega dopisa je IP izhajal iz naslednjih okoliščin in ugotovitev:

1. iz narave zahtevane dokumentacije (gre za dokumente, na podlagi katerih organ utemeljuje sum storitve konkretnih kaznivih dejanj),
2. iz vrste osebnih podatkov (gre za zasebna pisanja, naslovljena na organ, pri čemer je uporabljen poseben slog pisanja),
3. iz dejstva, da v prilogah vsebovani podatki niso javno dostopni,
4. iz vsebine samih dokumentov, iz katere je razbrati veliko vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov (navedba konkretnih okoliščin, ljudi in krajev ter tudi sam slog pisanja),
5. iz dejstva, da ni izkazan prevladujoč javni interes za razkritje (le-tega ni zatrjeval prosilec, prav tako pa tudi IP ne vidi razlogov, ki bi tak interes v konkretnem primeru utemeljevali). [1]

IP je po pregledu vsebine prilog spremnih dopisov ugotovil, da bi npr. prekritje zgolj imen in priimkov ogrozilo zaupnost varovanih informacij, saj bi bil posameznik določen ali vsaj določljiv na podlagi drugih informacij v obravnavanih dokumentih (npr. navedba konkretnih okoliščin, ljudi in krajev ter tudi na podlagi samega sloga pisanja), zato v konkretnem primeru delni dostop na takšen način ni mogoč. Če pa bi pri izvedbi delnega dostopa prekrili vse osebne podatke na način, da bi preprečili ogrozitev zaupnosti varovanih informacij, bi priloge spremnega dopisa ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubile svojo vrednost, zato dostop za prosilca ne bi bil več smiseln. Če bi z uporabo instituta delnega dostopa prekrili vse varovane osebne podatke, ki jih vsebujejo obravnavani dokumenti, ter tudi vse podatke, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razbrati varovane osebne podatke, bi prosilec razpolagal s praktično praznimi listi oziroma z besedilom, ki brez (prekritega) konteksta nima nobenega pomena.

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da gre v prilogah spremnih dopisov za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi ti dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost. IP je po opravljenem tehtanju vseh argumentov glede anonimizacije zaključil, da izvedba delnega dostopa v primeru prilog spremnih dopisov ni možna oziroma smiselna. IP je zato zaključil, da je bila odločitev organa prve stopnje v tem delu pravilna.

IP je zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil materialno pravo. Zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, da mora organ v roku enaintridesetih dni od vročitve te odločbe prosilcu v obliki fotokopij posredovati zahtevane dokumente, ki so navedeni v 1. točki izreka te odločbe. Glede preostalih podatkov, ki jih mora organ na zahtevanih dokumentih prekriti zaradi varstva osebnih podatkov, je IP pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (2. točka izreka te odločbe).

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012) izhaja, da je javni interes glede razkritja zahtevanih informacij podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene.