prosilec - Urad predsednice RS

Številka: 090-238/2026/4

Datum: 29. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 5. 2026, zoper odločbo Urada predsednice Republike Slovenije, Erjavčeva cesta 17, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-00-9/2026/2 z dne 5. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.   Pritožba prosilca z dne 27. 5. 2026, zoper odločbo Urada predsednice Republike Slovenije, št. 090-00-

      9/2026/2 z dne 5. 5. 2026, se zavrne.

2.  V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 13. 4. 2026 na organ naslovil zahtevo, v kateri je v elektronski obliki zahteval dostop do vseh uradnih dokumentov, evidenc, zaznamkov, elektronskih zapisov in drugih informacij javnega značaja, ki se nanašajo na obravnavo njegovega dopisa z dne 24. 5. 2025, naslovljenega z: »Prijava kršitve pravice so sodelovanja v javnih zadevah s strani Varuha človekovih pravic in zahteva za sistemske ukrepe«.

Prosilec je zahteval dokumente glede evidentiranja dopisa: kopijo celotnega evidenčnega zapisa o prejemu njegovega dopisa z dne 24. 5. 2025 v vseh evidencah organa, podatek o prejemu dopisa, interni opravilni številki, kako je bil dopis evidentiran in vse sprejemne podatke, vpisnike, elektronsko evidenco, dokumentni dnevnik, metapodatke ali izpis iz dokumentnega sistema in katerega je razvidna registracija te zadeve.

Nadalje je zahteval podatke o notranjem posredovanju in dodeljevanju zadeve, in sicer komu je bil dopis posredovan v obravnavo, interne odredbe, dodelitvene liste, spremne dopise ali odstope, dokumente iz katerih je razviden podatek kateri organizacijski enoti je bil dodeljen ali kabinetu, svetovalcu, pravni službi ali drugi uradni osebi. Zahteval je dokumente, iz katerih je razvidno, ali je bil dopis posredovan predsednici republiki osebno, oziroma ali je bil dopis na kakšen način označen (kot nujen, pomemben, politično občutljiv, za odgovor, brez odgovora, za arhiv ali drugo).

Prosilec je zahtevo razdelil v več točk, ki jih je podrobno razčlenil in navedel, kateri posamezni dokumenti so predmet njegove zahteve. Glede notranje vsebinske in pravne obravnave dopisa je zahteval interne oznake, uradne zaznamke, službene beležke, pravna mnenja, osnutke, briefinge, povzetke, analizne zapise ali druge dokumente, ki so nastali pri njegovi obravnavi. Zahteva je obsegala tudi razloge, zakaj odgovor na dopis ni bil poslan, dokument o odločitvi o neodzivu, molku, neobravnavi, neodstopu ali zaključku zadeve brez odgovora. Nadalje je prosilec zahteval vso komunikacijo znotraj organa in zunaj organa, zlasti komunikacijo z Varuhom človekovih pravic, Državnim zborom, Ustavnim sodiščem, Vlado RS, ministrstvi in drugimi državnimi organi in funkcionarji. Glede pravil, navodil in prakse organa je zahteval vsa interna navodila, usmeritve, pravila, priročnike, protokole, delovna navodil ali ustaljena pravila ravnanja, ki so veljala v času prejema dopisa in urejajo obravnavo dopisov ter prakso ali kriterije, po katerih organ presoja, na katere dopise odgovori in na katere ne. Zahteval je tudi zapisnike kolegijev, sestankov, koordinacij ali briefingov, na katerih je bil omenjen predmetni dopis, dokumente, iz katerih je razvidno, ali je bila zadeva obravnavana ustno, na sestanku ali po telefonu ter vse uradne zaznamke o tem; dokumente, iz katerih je razvidno, kdaj in kako je bila zadeva zaključena, dokumente o klasifikaciji zaključka zadeve in kdo je sprejel odločitev o zaključku zadeve, metapodatke in tehnične podatke iz dokumentnega sistema in v primeru, da je bil kakšen dokument v zvezi s to zadevo izbrisan, umaknjen ali arhiviran, prosilec zahteva tudi vse dokumente, iz katerih je to razvidno. V primeru, da dokumenti ne obstajajo, zahteva od organa izrecno navedbo in pojasnilo za vsako posamezno točko zahteve. Sklicuje se na možnost delnega dostopa do dokumentov, Tromsø konvencije in na prevladujoč pravni interes za razkritje dokumentov.

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil s odločbo št. 090-00-9/2026/2 z dne 5. 5. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval evidenčni zapis o prejemu dopisa v obliki delnega dostopa, v celotnem preostalem delu pa jo je zavrnil.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 27. 5. 2026, v kateri navaja, da odločbo izpodbija v zavrnilnem delu. Organu očita napačno uporabo instituta delnega dostopa, neizvedbo testa javnega interesa, in neupoštevanje Tromsø konvencije. Navaja, da je izpodbijana odločba notranje protislovna in pomanjkljivo obrazložena ter ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, 13. člena EKČP in 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah. Prosilec je mnenja, da je organ preširoko uporabil izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča I U 762/2021-28, z dne 12. 3. 2024, po kateri so podatki o javnih uslužbencih javno dostopni, ker gre za podatke povezane z delovnim razmerjem ali porabo javnih sredstev. Stališče organa, da identiteta oseb ni povezana z opravljanjem javne funkcije ali javnega dela, je napačno. Organu očita, da ni utemeljil, kakšna škoda oziroma motnje, bi mu nastale z razkritjem dokumentov in da ni izvedel testa prevladujočega javnega interesa. Obširno navaja okoliščine in razloge, zaradi katerih je v predmetni zadevi pomembo izvesti test prevladujočega javnega interesa (korupcija, transparentnost itd.). Sklicuje se na mednarodne akte, in sicer na Kazenskopravno konvencijo o korupciji Sveta Evrope (ETS št. 173), Konvencijo Združenih narodov proti korupciji (UNCAC), Listino EU, Tromsø konvencijo in EKČP. Zahteva, da IP opravi pri organu ogled in camera, presodi prevladujoč javni interes, odpravi izpodbijano odločbo in presodi skladnost ravnanja organa z mednarodnimi obveznostmi oziroma zadevo odstopi pristojnemu organu.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) V zadevi ni sporno, da je prosilec svojo zahtevo podal v skladu z ZDIJZ.  Zahteval je dokumente, ki so nastali v zvezi z njegovim dopisom z dne 24. 5. 2025, zato je IP presojal ali obstaja zakonska podlaga za njihovo javno razkritje oz. njihovo posredovanje prosilcu po ZDIJZ. 

(7) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

(8) Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

 (9) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca  (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(10) IP ugotavlja, da je prosilec kot informacijo javnega značaja zahteval podatke, ki se nanašajo na njegov dopis organu z dne 24. 5. 2025 oziroma podatke, ki se nanašajo osebno na njega. Organ je sicer zahtevi prosilca delno ugodil, vendar bi moral zahtevo zavrniti v celoti, saj v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Zahteva je namreč oblikovana na način, da tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ni mogoče zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.

(11) V konkretnem primeru je pravno irelevantno dejstvo, da prosilec po ZDIJZ zahteva dokumente, ki se nanašajo nanj. Informacija javnega značaja je namreč lahko prosto dostopna le, če se z njo lahko seznani kdorkoli, ki bi organu postavil isto zahtevo. IP tako ugotavlja, da nihče ne bi imel pravice dostopati do zahtevanih dokumentov, če bi pri organu vložil isto zahtevo, ker pravna podlaga, da bi se javnost seznanila s podatkom, ali organ razpolaga z dokumenti v zvezi z določenim posameznikom, ni podana. Anonimizacija  ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in/ali priimek posameznika oz. okoliščine, na podlagi katerih je posameznik nedvomno določljiv in zanj zahteva določene (varovane osebne) podatke. Ker je prosilec navedel okoliščine na podlagi katerih je nedvomno določljiv (zahteval je dokumente v zvezi z njegovim lastnim dopisom), IP ugotavlja, da anonimizacija dokumentov in t. i. delni dostop v obravnavani zadevi ni mogoča, saj bi organ že s potrditvijo obstoja dokumentov potrdil, da razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na morebitne postopke, vloge, pisanja,.. prosilca, že sam ta podatek pa predstavlja varovan osebni podatek prosilca, do katerega splošna javnost nima dostopa. Kadar prosilec oblikuje zahtevo na način, da zahteva podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, prekritje osebnih podatkov ne more prekriti prepoznavnosti posameznika, saj bo javnosti vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki.

(12) Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč ne presoja z vidika osebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca. Navedeno pomeni, da prosilec v postopku po ZDIJZ nima podlage, da bi prejel (tudi) svoje osebne podatke, če ne gre za podatke, ki so sicer lahko prosto dostopni javnosti (ker gre npr. za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca). Ker IP v obravnavani zadevi takšne zakonske podlage (ki bi določala javnost zahtevanih podatkov) ni zasledil, to pomeni, da ti podatki, kot informacija javnega niso dostopni niti prosilcu. V obravnavani zadevi je namreč treba izhajati iz ugotovitve, da je kakršenkoli podatek v zvezi z obravnavo posameznika pri organu, varovan osebni podatek, za katerega ni podlage, da se razkrije javnosti. IP je zato odločil, da je treba v obravnavani zadevi dostop do zahtevanih podatkov zavrniti, zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(13) Prosilec se v pritožbi sklicuje na Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih (Tromsø konvencija), zato IP pojasnjuje, da ta določa splošno pravico dostopa do uradnih dokumentov, ki jih hranijo javni organi. V Republiki Sloveniji pa se ta pravica izvršuje preko nacionalne zakonodaje, v katero je navedena konvencija implementirana. To področje ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), na podlagi katerega lahko prosilci vložijo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ta pa se obravnava po postopku, ki ga določa ZDIJZ. Organ je posledično pravilno postopal, ker je navedbe prosilca, v katerih se je ta skliceval na Tromsø konvencijo, obravnaval po postopku, kot ga opredeljuje ZDIJZ, pri čemer ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da je organ konvencijo ignoriral.

(14) Prosilec se v zahtevi in pritožbi sklicuje na prevladujoč interes javnosti, ki omogoča dostop do vseh informacij javnega značaja, če so za to podani pogoji, torej da je interes javnosti za razkritje konkretne izjeme varovanih osebnih podatkov močnejši od interesa, zaradi katerega je informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi tega testa je treba presoditi tudi, ali je javni interes za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Ker je bil prosilcu dostop do nekaterih dokumentov zavrnjen zaradi varstva osebnih podatkov in se posledično sploh ni presojalo, ali organ razpolaga z dokumenti, IP ugotavlja, da ni mogoče uporabiti testa prevladujočega interesa javnosti. V obravnavanem primeru so razlogi za varovanje osebnih podatkov navedeni že predhodno, pri utemeljitvi izjeme od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih IP, v izogib ponavljanju, na tem mestu ne navaja ponovno. Upravno sodišče RS je sicer že večkrat odločilo, da je javni interes glede razkritja močnejši le, če bi bile ogrožene take vrednote, kot so na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi ali če bi grozila neposredna škoda za premoženje večje vrednosti (glej npr. sodbe I U 1257/2011, I U 1488/2011, I U 1992/2010 in I U 54/2017), tovrstne okoliščine pa v obravnavani zadevi niso podane. Upoštevaje vse navedeno IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih osebnih podatkov, zaradi katerih je organ zavrnil dostop v obravnavani zadevi. 

(15) Glede zahteve prosilca po izvedbi ogleda in camera, IP ugotavlja, da, v obravnavani zadevi, dejstva niso nepopolno ugotovljena, da bi bilo treba dopolniti postopek in iz tega razloga izvesti ogled in camera. IP je že zgoraj pojasnil, da bi s potrditvijo ali v konkretnem primeru organ dejansko (ne)razpolaga z zahtevanimi dokumenti, razkril (morebiten) obstoj varovanih osebnih podatkov.

(16) IP ugotavlja, da ostali pritožbeni razlogi (korupcija), niso v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da IP ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti, zato se IP do njih posebej ne opredeljuje.

Sklepno

(17) Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je pritožba neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(19) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Sara Rupar, dipl. pravnik (UN)                                                 

raziskovalka IP                                                                       

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica IP