prosilec - Urad predsednice RS

Številka: 090-125/2026/7

Datum: 27. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 3. 2026, zoper sklep in odločbo Urada predsednice Republike Slovenije, Erjavčeva cesta 17, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-00-5/2026-4 z dne 6. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 23. 3. 2026, zoper sklep in odločbo Urada predsednice republike, št. 090-00-5/2026-4 z dne 6. 3. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 11. 2. 2026 na organ naslovil zahtevo, v kateri je zahteval fotokopije dokumentov, ki jih je organ navedel v odločbi z dne 9. 2. 2026, in sicer:

1. dopis z dne 19. 12. 2025,

2. e-mail z dne 8. 1. 2026,

3. poziv z dne 30. 1. 2026,

4. odgovor DO RS z dne 4. 2. 2026,

5. tozadevni test sorazmernosti, ki se navezuje na odgovor DO RS z dne 4. 2. 2026 in

6. tozadevni škodni test, ki se navezuje na odgovor DO RS z dne 4. 2. 2026.

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil s sklepom in odločbo št. 090-00-5/2026-4 z dne 6. 3. 2026 (v nadaljevanju izpodbijan sklep in odločba). Organ je zahtevo v delu, ki se nanaša na 2. točko zahteve, zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Organ je zahtevi v delu, ki se nanaša na 3. in 4. točko zahteve delno ugodil in jo v delu, ki se nanaša na 1., 5. in 6. točko, v celoti zavrnil.

(3) Organ je zoper izpodbijan sklep in odločbo prejel pritožbo z dne 23. 3. 2026, v kateri prosilec izpodbija 2. točko izreka izpodbijane odločbe, s katero je organ prosilcu zahtevo v celoti zavrnil. Prosilec navaja, da je iz priloge DO RS št. DODV-130/2026-2 z dne 4. 2. 2026 razvidno, da se DO RS sklicuje, da je opravilo škodni test, o katerem pa v sami prilogi ni izkazana nikakršna vsebina, kar je posledica dejstva, da za tozadevno nestrokovno beležnico DO RS velja, da je škodni test element njenega subjektivnega osebnega pomisleka, kar nima zveze z realnim škodnim testom, ki mora biti preverljiv/obrazložen. Navaja, da organ DO RS škodnega testa ni izvedel, saj ga je zgolj deklarativno navedel in gre za odsotnost metodološke strukture testa, odsotnosti analize možnih alternativ in tehtanje interesov. Škodni test bi moral temeljiti na konkretnih merljivih dejstvih in dokazih, izvedenih na predpisan metodološki način. Izpodbijana odločba, ki se sklicuje na abstraktno izveden škodni test, brez kakršnekoli obrazložitve, je pomanjkljiva in arbitrarna, posledično je nezakonita in jo je potrebno razveljaviti oz. odpraviti. Prosilec predlaga, da IP razveljavi oz. odpravi izpodbijan sklep in odločbo ter naloži organu, da korektno upošteva 20. člen ZDIJZ, vse v kontekstu, da se DO RS tozadevno uradno izkaže s škodnim testom, ki bo empirično preverljiv. Enako velja za tozadevni test sorazmernosti, za katerega meni, da je po uradniški nemarnosti izpadel iz obravnavane tematike.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Sporno v konkretni zadevi je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca, in sicer škodnim testom in testom sorazmernosti, ki se oba nanašata na odgovor DO RS z dne 4. 2. 2026.  

(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

- organ mora z njo razpolagati in

- nahajati se mora v materializirani obliki.

(8) Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi moral razpolagati z določenimi informacijami. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Prosilec ima glede na navedeno, po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

(9) V zvezi z reševanjem predmetne pritožbe je IP s pozivom št. 090-125/2026/3 z dne 21. 5. 2026 (v nadaljevanju poziv) organ pozval na dokumente, iz katerih izhajajo informacije, ki so predmet zahteve, oziroma pojasnilo, če z njimi ne razpolaga ter odločbo organa z dne 9. 2. 2026, na katero se sklicuje prosilec v zahtevi. Organ je odgovoril z dopisom št. 090-00-5/2026/11 z dne 22. 5. 2026 in pojasnil, da se zahteva glede »tozadevnega testa sorazmernosti in škodnega testa, ki se navezujeta na odgovor DO RS z dne 4. 2. 2026« nanaša na morebitne samostojne dokumente, v katerih bi bila izvedena omenjena testa. S takšnim ločenim dokumentom organ ne razpolaga. Prosilcu je bil že posredovan odgovor DO RS z dne 4. 2. 2026, v okviru katerega je Državno odvetništvo RS pojasnilo, da je v zvezi z obstojem pogoja, da bi razkritje zahtevanih podatkov povzročilo motnje v delovanju oziroma dejavnosti organa, izvedlo t. i. škodni test, katerega vsebina je v samem dokumentu.

(10) IP ugotavlja, da je izvedba škodnega testa v dopisu Državnega odvetništva RS št. DODV-130/2026-2 z dne 4. 2. 2026, nastala na podlagi predhodno vložene zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je naslovil prosilec na organ dne 19. 1. 2026. Organ je Državno odvetništvo RS v okviru te zahteve pozval na opredelitev do obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Državno odvetništvo RS je na poziv organa odgovorilo z dopisom št. DODV-130/2026-2 z dne 4. 2. 2026, v katerem se je opredelilo do izjem iz 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(11) IP pojasnjuje, da izvedba škodnega testa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni samostojen dokument, kot si to zmotno razlaga oz. predstavlja prosilec, temveč je vezan na ugotovljeno dejansko stanje in tako predstavlja meritorni oz. vsebinski razmislek organov, ki je del pravne presoje, v konkretnem primeru znotraj izdanega dopisa Državnega odvetništva RS št. DODV-130/2026-2 z dne 4. 2. 2026. Organ namreč prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

(12) Glede na pojasnjeno, IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Organ je v izpodbijanem sklepu in odločbi prepričljivo in logično pojasnil, da »tozadevni škodni test in test sorazmernosti, ki se nanašata na odgovor DO RS z dne 4. 2. 2026«, v evidenci dokumentarnega gradiva pri organu ne obstajata in da z zahtevanim dokumentom, izven dopisa Državnega odvetništva RS št. DODV-130/2026-2 z dne 4. 2. 2026, ne razpolaga. Iz dokumentov v zadevi pa je jasno razvidno, da je bil prosilec z dopisom Državnega odvetništva RS št. DODV-130/2026-2 z dne 4. 2. 2026 že seznanjen. 

(13) IP še dodatno pojasnjuje, da iz veljavne zakonodaje ni niti obvezno določeno, niti predvideno, da bi se škodni test moral pripraviti kot samostojen in ločen dokument, niti IP ni poznana tovrstna praksa postopanja pri drugih organih. Iz tega razloga ni niti pričakovano, da bi obstajal škodni test izven dopisa Državnega odvetništva RS DODV-130/2026-2 z dne 4. 2. 2026. IP pa na tem mestu še pojasnjuje, da dopis Državnega odvetništva RS št. DODV-130/2026-2  z dne 4. 2. 2026 »tozadevnega testa sorazmernosti« ne vsebuje, saj ga upravna in sodna praksa ter zakonodaja na tem področju ne predpisujejo.

(14) Glede na vse pojasnjeno, IP nima utemeljenega razloga, da ne bi sledil odločitvi organa, da z zahtevanimi informacijami, izven dopisa št. DODV-130/2026-2 z dne 4. 2. 2026, ne razpolaga. IP ugotavlja, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. IP tako zaključuje, da je pritožba prosilca neutemeljena, odločitev organa pa pravilna in zakonita.

Sklepno

(15) Ker je IP ugotovil, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga, je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Sara Rupar, dipl. pravnik (UN)                                                 

raziskovalka IP                                                                       

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica IP