prosilec - Urad predsednice RS

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov o imenih in priimkih kandidatov, prijavljenih na poziva predsednice republike za zbiranje predlogov možnih kandidatov za dve prosti mesti sodnikov Ustavnega sodišča in za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic. Organ je takšno odločitev sprejel, ker je štel, da prosilec zahteva seznama prijavljenih kandidatov, s katerim pa ne razpolaga v materializirani obliki. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so pogoji za informacijo javnega značaja pri zahtevanih podatkih o prijavljenih kandidatih za dva sodnika Ustavnega sodišča in varuha človekovih pravic v obravnavanem primeru izpolnjeni. Ker pa je IP nadalje ugotovil, da predstavljajo zahtevani podatki osebne podatke ter da pravna podlaga za razkritje teh podatkov ni podana, niti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ niti po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, je pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-314/2025/8

Datum:  11. 9. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 7. 7. 2025, zoper odločbo Urada predsednice Republike Slovenije, Erjavčeva cesta 17, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-00-5/2025-2 z dne 20. 6. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 7. 7. 2025 zoper odločbo Urada predsednice Republike Slovenije, št. 090-00-5/2025-2 z dne 20. 6. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 28. 5. 2025 od organa zahteval posredovanje:

- seznama vseh kandidatov, prijavljenih na javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za dve prosti mesti sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavnega sodišča), ki ga je predsednica republike objavila 25. 4. 2025 v Uradnem listu;

- seznama vseh kandidatov, prijavljenih na javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic, ki ga je predsednica republike objavila 28. 8. 2024 v Uradnem listu.

Navedel je, da zahteva dotične informacije, ker je organ ob izteku roka za prijavo na omenjena razpisa javnost obvestil samo o številu prejetih prijav, v medijih pa so kasneje zakrožila samo imena nekaterih prijavljenih kandidatov. Razkritje podatka o tem, kdo vse se je prijavil za katero izmed najvišjih državnih funkcij, je po njegove nedvomno v javnem interesu, ki je močnejši od kakršnega koli hipotetičnega interesa za odklonitev (vsaj delnega) razkritja (npr. varstvo osebnih podatkov prijavljenih kandidatov). Prosilec je prepričan, da organ o prispelih kandidaturah na posamezni razpis vodi evidenco, tako da se informacije nedvomno nahajajo v obliki, ki jo predvideva prvi odstavek 4. člena ZDIJZ. Kot način seznanitve je določil e-zapis na naveden naslov e-pošte.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-00-5/2025-2 z dne 20. 6. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v celoti zavrnil. Uvodoma je v obrazložitvi odločbe povzel zahtevo prosilca ter navedel določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Organ je vpogledal v evidenco, ki se vodi v zbirki dokumentov Lotus Notes. Ugotovil je, da v tej evidenci zahtevanih dokumentov z vsebino ni. Poudaril je, da po veljavni zakonodaji nima pravne podlage za vodenje omenjenih seznamov, ki bi, če bi obstajali, vsebovali veliko osebnih podatkov, za zbiranje in obdelovanje katerih bi potreboval podlago v zakonu. Dodatno je še pojasnil, da razpolaga z imeni kandidatov, ki so se prijavili na zadevna javna poziva, vendar zaradi prej omenjenih razlogov, o tem ne vodi uradnih seznamov oziroma evidenc. Ker torej ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da se lahko potrdi obstoj informacije javnega značaja, organ zahtevanih dokumentov prosilcu ne more posredovati.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 7. 7. 2025, in sicer iz razloga po 1. točki prvega odstavka 237. člena ZUP, torej zaradi napačne uporabe materialnega prava. Meni, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, glede na določbi prvega in drugega odstavka 32. člena Uredbe o upravnem poslovanju (v nadaljevanju: Uredba). Upoštevaje vsebino povzetih določil (pod predpostavko, da organ posluje skladno z Uredbo) je po mnenju prosilca jasno, da mora organ prejem prijave vsakega kandidata na posameznem javnem pozivu, ustrezno evidentirati. Logično nevzdržna je po oceni prosilca navedba organa, da z imeni kandidatov sicer razpolaga, hkrati pa jih ne hrani v obliki dokumentarnega gradiva oziroma v materializirani obliki. Dobesedna trditev organa se sicer glasi, da o tem ne vodi »uradnih seznamov oziroma evidenc«, kar bi se lahko razumelo tudi, da organ implicitno potrjuje, da zahtevane podatke sicer nekako beleži, le da jih ne hrani v obliki uradnega dokumenta, to pa je z vidika dostopa do informacij javnega značaja povsem irelevantno. Za izpolnjenost kriterija materializirane oblike namreč ni potrebno, da bi organ razpolagal prav z uradnim dokumentom z naslovom »Seznam prijavljenih kandidatov«, opremljenim z glavo, nogo in žigom organa, temveč je dovolj že, da se zahtevane informacije nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Organ je po oceni prosilca sicer v obrazložitvi izpodbijane odločbe sam priznal, da z imeni kandidatov razpolaga, kar ob upoštevanju opisane dolžnosti dokumentiranja in evidentiranja iz 32. člena Uredbe vodi v nujen zaključek, da organ mora imeti imena kandidatov. Kako točno so videti podatkovne baze organa in v kakšni obliki so dotične informacije vanje vnesene, seveda prosilec ne more natančno vedeti in tega od njega tudi ni mogoče pričakovati. Pojasnil je, da je s tem, ko je zahteval »seznam kandidatov«, imel v mislih skupek imen kandidatov, v kakršnikoli materializirani obliki, ne pa tega, da bi želel prav izrecno samo uradni dokument, ki bi bil naslovljen kot »seznam«. Svoje navedbe je oprl še na prakso IP, ki je že večkrat zavzela stališče (sodna praksa pa potrdila), da pri informacijah, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, velja relativiziran pristop. To pomeni, da mora zavezanec omogočiti dostop do njih, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Pri tem je treba sicer upoštevati zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve informacij po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in (če je prvi pogoj izpolnjen), razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta. Glede na vse povedano je IP predlagal, da pri organu opravi ogled in camera, ter na ta način preveri, ali podatkovna baza, ki je v uporabi pri organu, vsebuje zahtevane informacije in omogoča njihov enostaven izvoz in filtriranje posameznih podatkov. Če je odgovor na ta vprašanja pritrdilen, iz tega (upoštevaje dosedanjo prakso IP in sodišč) izhaja, da organ v obravnavanem primeru z zahtevanimi informacijami razpolaga v materializirani obliki in da torej zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za informacije javnega značaja po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Organov zaključek, da kriterij materializirane oblike ni izpolnjen, po oceni prosilca posledično predstavlja napačno uporabo materialnega prava.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-00-5/2025-4 z dne 9. 7. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Odstopu je priložil zahtevo in izpodbijano odločbo.

(5) Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP v prostorih organa, 3. 9. 2025, opravil ogled brez prisotnosti strank (in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. Ogled brez prisotnosti strank pomeni procesno dejanje IP, da kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka. IP je na ogledu in camera vpogledal v bazo podatkov Lotus Notes.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(8) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru primarno je, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, torej ali organ razpolaga s »skupkom imen kandidatov v kakršnikoli materializirani obliki«, kot je svojo zahtevo prosilec dodatno opredelil v pritožbi.

Informacija javnega značaja

(9) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(10) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(11) IP je na ogledu in camera in po vpogledu v bazo podatkov Lotus Notes ugotovil:

- Organ razpolaga z zahtevanim »skupkom imen kandidatov«, prijavljenih na javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za dve prosti mesti sodnikov Ustavnega sodišča, ki ga je predsednica republike objavila 25. 4. 2025 v Uradnem listu. Zahtevani podatki o imenih in priimkih prijavljenih kandidatov izhajajo iz popisa zadeve spisa št. 003-03-2/2025, torej pri popisu prijave posameznega kandidata, pa tudi iz Poročila – pogovori s kandidati za sodnico ali sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. 003-03-2/2025 z dne 17. 6. 2025.

- Organ razpolaga z zahtevanim »skupkom imen kandidatov«, prijavljenih na javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic, ki ga je predsednica republike objavila v Uradnem listu 28. 8. 2024. Zahtevani podatki izhajajo iz Poročila – pogovori s kandidati za varuha človekovih pravic št. 003-03-5/2024-120 z dne 23. 12. 2024 in Predloga predsednice republike Državnemu zboru za varuhinjo človekovih pravic št. 003-03-5/2024-176 z dne 6. 6. 2025.

(12) Upoštevaje navedeno ter na podlagi ugotovitev na ogledu in camera IP ugotavlja, da je organ v času vložitve zahteve razpolagal v materializirani obliki z zahtevanimi podatki o prijavljenih kandidatih za sodnika Ustavnega sodišča in varuha človekovih pravic. Ob tem IP poudarja, da so organi dolžni odločiti o dostopu do tistih podatkov oziroma dokumentov, s katerimi razpolagajo v času vložitve zahteve, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

(13) IP v obravnavanem primeru zaključuje, da so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja pri zahtevanih podatkih o prijavljenih kandidatih za dva sodnika Ustavnega sodišča in varuha človekovih pravic.

(14) Ker zahtevani podatki prijavljenih kandidatov predstavljajo osebne podatke, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(15) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[1] pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(16) Upoštevaje pojem osebnega podatka IP ugotavlja, da vsebuje posamezni zahtevani »skupek imen kandidatov« nedvomno osebne podatke posameznih kandidatov, in sicer podatke o imenu in priimku posameznega kandidata ter njegovem znanstvenem oziroma akademskem nazivu.

(17) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo (posredovanje teh podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov.

(18) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka javnosti predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon, vendar takšna zakonska podlaga, ki bi prosilcu dopuščala, da se seznani z zahtevanimi podatki, IP ni poznana.

(19) V obravnavanem primeru je prosilec zahteval podatke o imenih in priimkih kandidatov, prijavljenih na poziva predsednice republike za dva sodnika Ustavnega sodišča in varuha človekovih pravic, torej posameznikov kot kandidatov, za katere je ugotoviti, da noben od prijavljenih kandidatov funkcije (še) ni nastopil. Ker torej ne gre za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali za podatke o porabi javnih sredstev, določba 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ni uporabljiva in zato ti podatki niso prosto dostopni na tej pravni podlagi.

(20) IP je tako v nadaljevanju ugotavljal še, ali je osebne podatke v obravnavanem primeru mogoče razkriti na podlagi prevladujočega interesa javnosti, ki ga opredeljuje drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.

Test interesa javnosti

(21) Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (ta določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, op. IP) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi, op. IP).

(22) Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. IP je tako v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane kot osebni podatki prijavljenih kandidatov. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera.

(23) Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do podatkov o vseh prijavljenih kandidatih, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkretne dokumente. Pavšalno sklicevanje prosilca, da je razkritje podatka o tem, kdo vse se je prijavil za katero izmed najvišjih državnih funkcij nedvomno v javnem interesu, ki je močnejši od kakršnega koli hipotetičnega interesa za odklonitev, po oceni IP v obravnavanem primeru ne zadostuje za razkritje podatkov o imenih in priimkih prijavljenih kandidatov. Prosilec namreč javnega interesa za razkritje zadevnih podatkov ni v ničemer konkretno utemeljil. Po mnenju IP navedbe prosilca nedvomno niso dovolj tehtni argumenti, ki bi presegli razloge, na katerih v obravnavanem primeru temelji utemeljitev varstva osebnih podatkov. Torej, samo konkretni razlogi za konkreten primer so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže tudi z zakonom opredeljena izjema varstva osebnih podatkov. Vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni konkretno navedel razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za podatke, ki so predmet presoje. Pomen in smisel instituta testa interesa javnosti je vezan na konkreten primer in ne more predstavljati »precedensa« v smislu, da so tovrstne informacije vselej javne. Odločitev, da so za razkritje na temelju javnega interesa dovolj zgolj splošne navedbe, bi dejansko pomenila, da bi vse tovrstne informacije o vseh podatkih, ki predstavljajo varovane osebne podatke, morale biti vedno dostopne javnosti. S tem pa bi povsem izničili akonske izjeme in tudi namen testa interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

(24) Nadalje je poudariti, da iz ustaljene prakse Upravnega sodišča izrecno izhaja, da je test interesa javnosti dovoljeno uporabiti le v izjemnih primerih kot je javna varnost, javno zdravje, življenje ljudi, odgovornost in transparentnost odločanja in podobno.[2] Ob tem pa IP dodaja, da tudi iz sodne prakse izhaja, da je treba ta test uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Gre za tehtanje, pri katerem je potrebno presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije.[3]

(25) Nedvomno bi bili za javnost zanimivi podatki o imenih in priimkih vseh prijavljenih kandidatov, vendar to hkrati ne pomeni, da je razkritje teh podatkov v javnem interesu. Zadevni podatki se namreč ne nanašajo na nobeno od družbeno pomembnih tem, ki jih izpostavlja sodna praksa, torej ne na javno varnost, ne na javno zdravje in življenje ljudi, ne na okoljske podatke, ne na porabo javnih sredstev ipd.. Poleg tega po oceni IP pravica posameznih prijavljenih kandidatov po varstvu njihovih osebnih podatkov v obravnavanem primeru pretehta nad pravico javnosti po njihovem razkritju, upoštevaje tudi časovni faktor in okoliščino, da v času izdaje izpodbijane odločbe (še) noben kandidat ni bil predlagan v nadaljnji postopek imenovanja. Legitimna pravica javnosti seznaniti se z osebnimi podatki kandidatov je namreč lahko povezana s presojo, ali posamezen kandidat, ki je bil predlagan/ izbran za določeno javno funkcijo, izpolnjuje zakonske in strokovne kriterije, ta povezava pa pri vseh prijavljenih kandidatih ni podana, ker, kot rečeno, (še) nihče ni bil niti predlagan niti imenovan za opravljanje teh funkcij. V obravnavani zadevi IP tudi ne more slediti stališču, da se prizadeti posamezniki že s samo prijavo za opravljanje javne funkcije (ne da bodo kdaj dejansko imenovani ali vsaj predlagani zanjo) odpovedo pravici do varstva osebnih podatkov do te mere, da se ima javnost pravico seznaniti z njihovimi osebnimi podatki. Javnost bi bila namreč upravičena do osebnih podatkov posameznih kandidatov le v povezavi z njenim legitimnim interesom oziroma potrebo vedeti, kdo bo ali že opravlja javne funkcije, nima pa pravice dostopati do vseh podatkov vseh prijavljenih kandidatov na splošno.

(26) V obravnavanem primeru tako pravica neizbranih kandidatov do varstva osebnih podatkov pretehta nad pravico javnosti, da se seznani s tem, kdo se je prijavil. Kandidati imajo namreč pravico varovati svoje osebne podatke o tem, da so se prijavili za določeno javno funkcijo, za katero (še) niso bili izbrani. Ob tem je treba upoštevati tudi načelo sorazmernosti obdelave osebnih podatkov, ki je zasledovano tudi v načelih omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov iz točk (b) in (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. V obravnavani zadevi torej IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih osebnih podatkov, ki so predmet zahteve prosilca.

(27) Ker je eden bistvenih argumentov za zavrnitev dostopa do zahtevanih podatkov tudi dejstvo, da nobenega od prijavljenih kandidatov za sodnika Ustavnega sodišča v času izdaje odločitve organa o dostopu do zahtevanih podatkov predsednica republike (še) ni predlagala v izvolitev Državnemu zboru Republike Slovenije IP še pojasnjuje, da je pritožbeni postopek vedno namenjen presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe prve stopnje, takšna presoja pa je možna le po dejanskem in pravnem stanju, ki je obstajalo ob izdaji te odločbe.

(28) IP zaključuje, da v obravnavanem primeru interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ do razkritja zahtevanih podatkov o imenih in priimkih kandidatov, prijavljenih na poziv predsednice republike za dva sodnika Ustavnega sodišča in za varuha človekovih pravic, ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razlogov, zaradi katerih je informacija zavarovana kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Sklepno

(29) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (iz razloga varstva osebnih podatkov in ne zaradi neobstoja pogojev za informacijo javnega značaja), kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(30) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(31) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011 in št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012.

[3] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 74/2021-26 z dne 7. 6. 2024.