prosilec - Upravno sodišče RS

POVZETEK

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju podatka o stalnem prebivališču sodnice in svetovalke, ki sta podpisali določena sodna pisanja. IP je ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna in zakonita, saj pravna podlaga za razkritje tovrstnega podatka v postopkih dostopa do informacij javnega značaja ni podana.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-354/2023/2

Datum: 4.12. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 16. 10. 2023, zoper odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 509/2023-3 z dne 9. 10. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 16. 10. 2023 zoper odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, Su 509/2023-3 z dne 9. 10. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ naslovil dopis z dne 9. 9. 2023, v katerem je podal odziv na sklep v zadevi I U 446/2023 ter hkrati organ vprašal, ali mu bo na podlagi ZDIJZ posredoval osebne podatke in naslov svetovalke ter sodnice, da ju kazensko ovadi zaradi naklepnega ogrožanja zdravja in življenja.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. Su 509/2023-3 z dne 9. 10. 2023. S slednjo je zavrnil posredovanje zahtevanih informacij zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da prosilec v zahtevi prosi za podatek o stalnem prebivališču oseb, ki so podpisala sodna pisanja. Ker zahtevani podatki niso povezani z opravljanjem javne funkcije, niti z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali funkcionarja, organ ugotavlja, da so navedeni podatki varovani osebni podatki in zato spadajo v zasebno sfero javnega uslužbenca ali funkcionarja.

Dne 3. 11. 2023 je prosilec zoper izpodbijano odločbo neposredno pri IP vložil pritožbo z dne 16. 10. 2023. V njej navaja, da je zaradi hudih in naklepnih kršitev slovenske in ratificirane mednarodne zakonodaje, pravic delavca in posledičnega ogrožanja zdravja in življenja, pri organu sprožil sodni postopek zoper dotičnega javnega uslužbenca. Ob tem pojasni razloge, ki so vodili do konkretnega upravnega spora. 

Ker je bila pritožba poslana neposredno IP, kot pritožbenemu organu, jo je ta, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Kot že zgoraj navedeno, je organ prosilcu zavrnil dostop do informacij javnega značaja, tj. posredovanja podatkov o stalnem prebivališču oseb, ki so podpisale sodna pisanja, na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v nadaljevanju presojal, ali je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. Hkrati IP dodaja, da se do pritožbenih navedb v zvezi s konkretnim sodnim postopkom pred organom ni opredeljeval, saj slednje za ta postopek dostopa do informacij javnega značaja niso relevantne.

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je zato ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka člena 4 Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP ugotavlja, da informacija o stalnem naslovu posameznika predstavlja varovani osebni podatek.

IP je nadalje preveril, ali je za obdelavo obravnavanega podatka, kar posredovanje prosilcu oziroma javnosti nedvomno je, podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) je zakonita med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja tudi ZDIJZ. V drugem odstavku 6. člena je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

V skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (npr. odločbe IP št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017, št.  090-221/2020 z dne 10. 11. 2020).

Na podlagi zgoraj navedenega IP ugotavlja, da je bila odločitev organa pravilna in zakonita. Pravna podlaga za razkritje podatkov o stalnem prebivališču oseb, ki so podpisale sodna pisanja (tj. sodnice in svetovalk), namreč ni podana. IP se strinja z ugotovitvijo organa, da zahtevani podatki niso povezani z opravljanem javne funkcije, niti z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja in da zahtevani podatki sodijo v zasebno sfero javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja. IP ugotavlja, da tovrstni podatki predstavljajo varovane osebne podatke, ki jih v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni dopustno posredovati prosilcu oziroma javnosti.

Po pregledu spisovne dokumentacije ter pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato je njegovo pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka