prosilec - Upravna enota Trebnje

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je slednji med drugim zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju naslova posameznika (kmeta), navedenega na računih - potrdilih o odkupu mesa (v nadaljevanju računi) zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da je organ podatek o naslovu, naveden v računih pravilno prepoznal kot varovan osebni podatek, za razkritje katerega tudi IP ni našel zakonske podlage, saj ni izpolnjen noben izmed pogojev iz 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Iz navedenega razloga je IP pritožbo prosilca zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-242/2025/2

Datum: 4. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 29. 5. 2025, zoper odločbo Upravne enote Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2025-6253-4 z dne 13. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 29. 5. 2025 zoper odločbo Upravne enote Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje, št. 090-5/2025-6253-4 z dne 13. 5. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)            Organ je dne 10. 4. 2025 prejel zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja. V njej je navedel, da je stranka v postopku prodaje kmetijskih zemljišč in da na podlagi 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku zahteva vpogled v vse dokumente, ki se navezujejo na izdajo odločbe o statusu kmeta, št. 330-957/2024-6253-5, s katero se v postopku prodaje uveljavlja predkupna pravica.

(2)           O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-5/2025-6253-4 z dne 13. 5. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je delno ugodil njegovi prošnji po posredovanju dokumentacije. Omogočil mu je dostop do določenih dokumentov iz zadeve št. 330-957/2024-6253-5, v katerih je prekril varovane osebne podatke ter zavrnil dostop do celotnega dokumenta »zbirni podatki in dejanski rabi in razredih bonitete«, zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov.

(3) Prosilec je dne 29. 5. 2025 vložil pritožbo zoper navedeno odločitev organa. V njej navaja, da je razumljivo, da so v dokumentih prekriti določeni osebni podatki, pri čemer se sprašuje, kako naj razbere podatke, ki so poglavitnega pomena za to, da se določi samo moč statusa kmeta. Sprašuje se, kako naj ve, iz katerega naslova je bila žival prodana na priloženih računih, kar je zanj poglavitnega pomena, saj se ravno s tem podatkom določi celotna moč odločbe o statusu kmeta. Dodaja, da je v statusu kmeta zatrjevano, da gospod dela in živi na kmetiji na določnem naslovu, vendar priloženi računi, ki so bili ob vlogi za odobritev statusa kmeta priloženi, kažejo drugačno stanje, saj so živali, ki so napisane na računih in njihove matične številke, prijavljene na gospodarstvu na drugem naslovu, katerega lastnik je sin posameznika, ki je oddal vlogo za odobritev statusa kmeta. Prav tako prosilec oporeka izvedbi delnega instituta z belilom »ediksom« glede izjave stranke v dokumentu zapisnik št. 330-957/2024-6253-4 z dne 11. 12. 2024.

(4) Organ je pritožbo, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izrecno nasprotuje odločitvi organa glede prekritja podatka o naslovu prebivališča v računih - potrdilih o odkupu (v nadaljevanju račun), ki jih je mesar izdal prodajalcu, zato je v nadaljevanju presojal, ali podatek o naslovu v računih predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Ob tem IP dodaja, da preostali dokumenti niso predmet presoje tega postopka, saj prosilec ne navaja, da izpodbija odločbo tudi v tem delu.

(6) IP je po pregledu zahtevanih računov s prekritimi podatki ter zahtevanih računov brez prekritih podatkov ugotovil, da je organ v računih prekril ime, priimek, naslov, številko računa, davčno številko stranke (prodajalca), cene in zneske v EUR na računih, pri čemer prosilec v pritožbi izrecno nasprotuje prekritju podatka o naslovu, zato je predmet presoje tega postopka zgolj navedeni podatek. IP je ugotavljal, ali navedeni podatki predstavljajo varovane osebne podatke, kot to zatrjuje organ. Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(7) V skladu s prvim odstavkom 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Glede na to, da se vsi podatki, ki jih je organ prekril na zahtevanih dokumentih, nanašajo na določenega posameznika, tj. posameznika, ki je vložil vlogo za preverjanje pogojev, ali je fizična oseba kmet oz. samostojni podjetnik posameznik ali kmetijska organizacija, so to nedvomno osebni podatki.

(8) Ker ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da se dostop do zahtevane informacije zavrne, če gre za varovane osebne podatke, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali je podatek o naslovu prodajalca, naveden na potrdilu o odkupu, prosto dostopen.

(9) Po 6. členu Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov je obdelava (kar je tudi razkritje na podlagi ZDIJZ) osebnih podatkov zakonita, če je izpolnjen eden izmed pogojev, ki jih določa ta člen:

a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

(10) IP ugotavlja, da je organ podatek o naslovu, naveden v računih, pravilno prepoznal kot varovan osebni podatek, za razkritje katerega tudi IP ni našel zakonske podlage, saj ni izpolnjen noben izmed pogojev iz 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. V danem primeru je po oceni IP ključnega pomena, da gre za podatke, ki jih je posameznik posredoval organu v okviru ugotovitve, ali izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa kmeta, pri čemer gre za postopek, ki se vodi na zahtevo prosilca, in ne po uradni dolžnosti. Slednje je izpostavil tudi organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ko je navedel, da v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZKZ) status kmeta lahko pridobi oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, je za opravljanje kmetijske dejavnosti ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti ustvarja pomemben del svojega dohodka, oziroma dokaže, da bo ustvarila pomemben del dohodka, pri čemer je odločba o statusa kmeta ugotovitvene narave. Tako prvi odstavek 24. člena ZKZ, ki se nahaja v poglavju III. Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami ZKZ, določa, kdo je kmet fizična oseba v smislu citiranega zakona. Organ še dodaja, da ZKZ ne vsebuje nobene določbe, ki bi opredeljevala javnost podatka o statusa kmeta ter da v zvezi s statusom kmeta na podlagi zakona ne vodi nobene evidence.

(11) Glede navedbe prosilca, da mu je organ posredoval dokument, v katerem je z belilom prekril določene podatke, IP pojasnjuje, da način, kako organ izvede prekritje varovanih osebnih podatkov, ni predpisan, zato pritožbena navedba prosilca, da mu je organ posredoval dokument, v katerem je prekril izjavo stranke, za predmetni postopek ni relevantna. Prosilec namreč v pritožbi ne oporeka prekritju vsebine podatkov v izjavi, temveč načinu prekritja le-teh.

(12) Nadalje IP v zvezi s pritožbeno navedbo prosilca glede roka za odločitev pojasnjuje, da 23. člen ZDIJZ določa, da je organ dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja prejel dne 10. 4. 2025, pri čemer je izpodbijano odločbo izdal dne 13. 5. 2025, torej znotraj časovnega okvirja, ki ga določa 23. člen ZDIJZ.

(13) Prav tako IP v zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca glede pravilnosti vsebine računov pojasnjuje, da IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in vodenja postopka v zvezi z ugotovitvijo izpolnjevanja pogojev za pridobitev statusa kmeta ter v vprašanje same vsebine zahtevanih dokumentov (npr. kateri naslov bi moral biti naveden na računu). Pritožbeni postopek po ZDIJZ je namreč namenjen ugotovitvi, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti in če z njimi razpolaga, v kakšnem obsegu so ti prosto dostopni javnosti. Ni pa pritožbeni postopek IP namenjen ugotovitvi resničnosti in pravilnosti vsebine zahtevanih dokumentov. Prav tako IP v zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da je podatek o naslovu, iz katerega je bila žival prodana, zanj poglavitnega pomena, pojasnjuje, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca.

(14) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je naslov prodajalca, naveden v potrdilu o odkupu varovan osebni podatek, zato je pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke