prosilec - Upravna enota Trebnje

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ resnično ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilke oz. iz katerih bi izhajale zahtevane informacije, vezane na dotično energetsko napravo, zato je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-151/2024/4

Datum: 30. 5. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilka), z dne 23. 4. 2024, zoper odločbo Upravne enota Trebnje, Goliev trg 5, 8210 Trebnje (v nad. organ), št. 090-4/2024-6253-3 z dne 17. 4. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilke z dne 23. 4. 2024 zoper odločbo Upravne enota Trebnje, št. 090-4/2024-6253-3 z dne 17. 4. 2024, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 18. 3. 2024 na organ naslovila zahtevo za posredovanje uradne razlage odločbe, št. 351-695/2014/15 z dne 22. 12. 2014, ki je odpravila odločbo, št. 351-299/2013/15 z dne 11. 6. 2013, in sicer:

1.     V katerem klasifikacijskem objektu v novem upravnem aktu (odločba št. 351-695/2014/15 z dne 22. 12. 2014) se nahaja oz. je locirana energetska naprava, natančneje naprava za pridobivanje tehnološke toplote za potrebe sušenja lesa;

2.     V kateri prilogi priložene dokumentacije je po 1. točki ugotovljena energetska naprava opisana s tehničnimi podatki (moč naprave, itd). Prosilka prosi za fotokopijo te priloge.

Iz odločbe z dne 22. 12. 2014 namreč izhaja, da med klasifikacijskimi objekti ni več peletarne, zalogovnika, energetskega objekta, ampak so jih nadomestili skladišče lesa, specialna žaga in lamelirnica. Iz opisa v tretji točki predmetne odločbe med klasifikacijskimi objekti tudi ni mogoče enolično določiti lokacije energetske naprave in osnovnih podatkov o zadevni energetski napravi, od katerih so odvisni morebitni vplivi na okolje. Dodatno prosilka navaja, da je, kot lastnica zemljišča v zvezi s katero je bila ustanovljena stavbna pravica in v zvezi s katero nepremičnino so bile izdane omenjene upravne odločbe, stranka z interesom.

Organ je zahtevo prosilke z odločbo, št. 090-4/2024-6253-3 z dne 17. 4. 2024, zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ pojasnil, da iz zahteve ne izhaja, da bi prosilka želela prejeti dokumente, ampak zahteva odgovore na vprašanja oz. da organ analizira predmetna upravna akta z namenom, da bi odgovoril na vprašanja prosilke oz. ji posredoval zahtevana pojasnila oz. kot navaja prosilka, podal uradno razlago upravnih aktov. Iz navedenega organ ugotavlja, da zahteva prosilke za podajo uradne razlage upravnih aktov ne sodi v obseg odločanja po ZDIJZ, saj prosilka ni zahtevala dostopa do informacij javnega značaja, kot ga opredeljuje 4. člen ZDIJZ.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 23. 4. 2024 vložila pritožbo, v kateri navaja, da ima izkazan pravni in javni interes za pridobitev zahtevanih informacij, saj je lastnica nepremičnin v zvezi s katerimi sta bila izdana oba omenjena upravna akta. Prosilko tako zanima vsebina izdanih upravnih odločb, torej vloga in vse priloge k vlogi, kakor tudi, ali je bila v zvezi z dotičnima odločbama začeta gradnja in s strani katere pravne/fizične osebe. Prosilka zahteva, da ji organ omogoči vpogled v zadevni upravni spis in pridobitev vseh zahtevanih podatkov ter informacij v zvezi s tem upravnim postopkom. Prav tako prosilko zanima, ali sta obe upravni odločbi še veljavni, v kolikor investitor ni izvedel gradnje, niti ni pri organu prijavil začetek gradnje. Prosilka ima interes, da se seznani z vsemi okoliščinami v zvezi z nameravano gradnjo in s samim potekom gradnje. Organ je po mnenju prosilke zahtevo povsem napačno vsebinsko obravnaval ter o njej vsebinsko odločil, ne da bi razpisal narok in na njem zaslišal stranke, tako tudi prosilko ter se dodatno seznanil z vsemi relevantnimi okoliščinami tega primera.

IP je dne 26. 4. 2024 prejel dopis organa, št. 090-4/2024-6253-6 z dne 26. 4. 2024, s katerim mu je ta odstopil pritožbo prosilke v pristojno reševanje.

Na podlagi poziva IP, št. 090-151/2024/2 z dne 8. 5. 2024, je organ IP dne 13. 5. 2024 posredoval dopis, št. 090-4/2024-6253-8, v katerem je navedel, da je z odločbo, št. 351-695/2014/15 z dne 22. 12. 2014, spremenil pravnomočno gradbeno dovoljenje, št. 351-299/2013/15 z dne 11. 6. 2023, tako, da ga je odpravil in nadomestil z novim. V novem gradbenem dovoljenju, pod točko 3. med klasifikacijskimi objekti, ni navedenih objektov »peletarna, zalogovnik, energetski objekt«, kot to navaja prvotna, odpravljena odločba. Organ je vpogledal v projektno dokumentacijo prvotno izdanega gradbenega dovoljenja »PGD, št. projekta: P2012/43, izdelovalca GPI d.o.o., Ljubljanska c. 26, Novo mesto, vrsta načrta: 1/1. Načrt arhitekture, št. načrta A2-2012/43, vrsta risbe: Tloris pritličja, datum: marec 2013 in v novo (spremenjeno) projektno dokumentacija PGD – spremembe in dopolnitve 2, št. projekta: P2012/43, izdelovalca GPI d.o.o., Ljubljanska c. 26, Novo mesto, vrsta načrta: 1/1. Načrt arhitekture, št. načrta A4-2012/43, vrsta risbe: Tloris pritličja, datum: november 2014« in prišel do ugotovitve, da v zadnjem načrtu dejansko ni vrisanega energetskega objekta. Iz navedenega izhaja, da predmet nove odločbe z dne 22. 12. 2014 ni izdaja gradbenega dovoljenja za energetski objekt, kar pomeni, da v upravni zadevi, št. 351-695/2014, ni dokumenta, iz katerega bi izhajalo, v katerem klasifikacijskem objektu v novem upravnem aktu se nahaja oz. je locirana energetska naprava, natančneje naprava za pridobivanje tehnološke toplote za potrebe sušenja lesa in dokumenta, kjer bi bili opisani tehnični podatki energetske naprave.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

ZDIJZ tako jasno določa, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pripravljati odgovorov ipd., da bi zadostili zahtevi prosilca. IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju (Ur. l. RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22 in 135/22, v nad. Uredba) ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi tako v postopku po ZDIJZ na vprašanja niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.

Iz navedenega tako izhaja, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev, pojasnilo, ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, tako ne omogoča oz. ne predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.),

IP ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilke oz. iz katerih bi izhajale zahtevane informacije, vezane na dotično energetsko napravo. Organ je v okviru pritožbenega postopka, v dopisu št. 090-4/2024-6253-8, pojasnil razloge, ki kažejo na to, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, pri čemer se IP v tem delu v celoti sklicuje na navedbe organa v prej omenjenem dopisu, ki so zgoraj že podrobneje navedene, zato jih, v izogib ponavljanju, ponovno ne povzema. Na podlagi s strani organa podanih pojasnil IP tako ne vidi razlogov, da bi podvomil v njegovo pojasnilo oz. v dejstvo, da organ ne razpolaga dokumenti, iz katerih bi izhajale zahtevane informacije oz. zahtevana pojasnila, organ pa prosilki, na podlagi določb ZDIJZ, ni dolžan podajati zahtevanih pojasnil, vse z namenom, da bi zadostil njeni zahtevi. Tudi v pritožbi prosilka ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazala na to, da organ z zahtevanimi dokumenti oz. informacijami razpolaga, vendar ji jih ne želi posredovati.

Razširitev zahteve:

Glede pritožbenih navedb prosilke, da naj ji organ omogoči vpogled v celotni zadevni upravni spis in pridobitev vseh dokumentov v zvezi s tem upravnim postopkom, IP ugotavlja, da gre za razširitev prvotne zahteve prosilke oz. za novo zahtevo po ZDIJZ, o kateri organ na prvi stopnji še ni odločal in tako ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. Dejstvo je namreč, da se je prvotna zahteva prosilke nanašala zgolj na uradno razlago dveh dotičnih upravnih aktov oz. na pridobitev informacij, v katerem upravnem aktu je dotična energetska naprava opisana s tehničnimi podatki. Prvotna zahteva prosilca se torej ni nanašala na vse dokumente iz zadevnega upravnega spisa, zato takšna zahteva tudi ni bila predmet presoje prvostopenjskega organa in posledično ni in ne more biti niti predmet tega pritožbenega postopka.

IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oz. vsebinsko spremeniti. Lahko pa prosilec kadarkoli na organ vloži novo zahtevo po določbah ZDIJZ.

Pravni interes:

Glede na to, da prosilka v zahtevi in pritožbi izkazuje pravni interes za dostop do zahtevanih informacij, IP dodatno še pojasnjuje, da se, v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva. V postopku dostopa do informacij javnega značaja tako prosilčev interes in pravne koristi niso relevantni. ZDIJZ namreč določa možnost vsakogar, da zahteva informacije, ki predstavljajo informacije javnega značaja, obenem pa ne pozna nobene »privilegirane« kategorije prosilcev. V kolikor gre pri določeni informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je ta dostopna vsem, ne glede na njihov izkazan pravni interes. IP je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Pravni interes posameznika tako v postopku po ZDIJZ ni relevanten in ne vpliva na odločitev organa.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke, kot neutemeljeno, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka