prosilec - Upravna enota Slovenska Bistrica

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval gradbena dovoljenja za gradnjo, dozidave in adaptacijo stanovanjske hiše na konkretnem naslovu, naknadno pa še kopije grafičnih prilog dokumentov. Organ je prosilcu poslal vse dokumente, s katerimi je razpolagal, prosilec pa je vztrajal, da mu organ ni poslal vseh dokumentov, saj so se dokumenti sklicevali na priloge, ki jih ni prejel. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi še razpolaga. Glede na to, da so se nekateri postopki vodili pred 20 do 40 leti, je IP sledil organu, da ta s preostalimi dokumenti ne razpolaga, saj je določeno dokumentacijo že odstopil pokrajinskemu arhivu, preostale dokumentacije pa skladno z zakonodajo ni več dolžan hraniti. Glede na navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-207/2021/6

Datum: 28. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 27. 5. 2021, zoper odgovor Upravne enote Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 10, 2310 Slovenska Bistrica (v nadaljevanju organ), št. 090-19/2020-15 z dne 19. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 27. 5. 2021 zoper odgovor Upravne enote Slovenska Bistrica št. 090-19/2020-15 z dne 19. 5. 2021, se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 16. 11. 2020 od organa zahteval dokumente vezane na vsa izdana gradbena dovoljenja za gradnjo, dozidave in adaptacijo stanovanjske hiše na naslovu …. S tem misli na gradbena dovoljenja, soglasja za gradnjo izdana od leta 1958 do danes, na parceli št. …., k. o. …. Navedel je, da ima hiša v zemljiškem katastru drugačen tloris, kot v naravi. Dokumente želi prejeti brez osebnih podatkov.

Po prejemu zahteve je organ 2. 12. 2020 vpogledal v prostorski informacijski sistem, podatke GURS in v zemljiško knjigo in dne 3. 12. 2020 podal zahtevo za dvig arhivskega gradiva za zadeve št. 351-498/93, 351 03-40/00, 351-75/2018/11 in 3/4-351-522/84. Organ je dne 9. 12. 2020 prosilcu poslal kopije zahtevanih dokumentov, in sicer:

- potrdilo št. 3/4-351-522/84 z dne 1. 8. 1984,

- gradbeno dovoljenje št. 351-75/2018/11 z dne 6. 7. 2018,

- gradbeno dovoljenje št. 3/5-351-498/93 z dne 25. 5. 1995 in

- uporabno dovoljenje, dokončno dne 12. 7. 2000.

Prosilec je dne 16. 12. 2020 vložil novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je sicer poimenoval kot dopolnitev zahteve, v kateri je zaprosil še za kopije grafičnih prilog k izdanim dovoljenjem, ker iz besedil ni razvidno, za kakšne objekte so bila izdana in kakšna je umestitev le teh na parceli.

Organ je prosilcu dne 27. 1. 2021 z dopisom št. 090-19/2020/11 posredoval tudi kopije grafičnih prilog dokumentov, in sicer:

- prikaz zemljiške parcele – obstoječe stanje,

- prikaz objekta na zemljišču – predvideno stanje,

- prikaz gradbene parcele,

- prerez obstoječega objekta 2x,

- fasade obstoječega objekta 4x,

- prerez predvidenega objekta 2x,

- fasade predvidenega objekta 4x,

ki se nahajajo v PGD, Vodilna mapa, 1/2018.

Prosilec je dne 29. 1. 2021 na organ poslal dopis, da je sicer prejel fotokopije prilog za izdajo gradbenega dovoljenja, ki se vse navezujejo na vlogo za adaptacijo stanovanjske hiše na naslovu …, ne pa tudi na vloge za izdajo gradbenih dovoljenj pred letom 2018. Ponovno torej zahteva vse grafične priloge za vsa do zdaj izdana gradbena dovoljenja vezana na predmetno stavbo.

Organ je dne 29. 3. 2021 prosilcu poslal dodatne kopije grafičnih prilog dokumentov, in sicer kopije grafičnih prilog gradbenega dovoljenja št. 3/5-351-498/93 z dne 25. 5. 1995 (geodetski posnetek, ureditvena situacija, zakoličbena situacija in prerez). Organ je navedel, da z drugimi dokumenti ne razpolaga in jih prosilcu ne more posredovati.

Prosilec je dne 13. 4. 2021 zoper odgovor organa z dne 29. 3. 2021 vložil pritožbo, saj mu je organ dne 29. 3. 2021 poslal priloge za neko povsem drugo parcelo v k. o. …. Ponovno prosi, da mu organ pošlje vse grafične priloge za vsa izdana gradbena dovoljenja vezana na stavbo, ki jo je navedel v svoji zahtevi. Prav tako prosi za oznake, h kateremu gradbenemu dovoljenju spada katera priloga.

Organ je prosilcu dne 19. 5. 2021 poslal odgovor, da mu je z dopisi z dne 9. 12. 2020, 27. 1. 2021 in 29. 3. 2021 poslal vse dokumente, ki jih je prosilec zahteval in s katerimi organ razpolaga.

Prosilec je dne 27. 5. 2021 vložil ponovno pritožbo, in sicer:

• zaradi pravice do obravnave v razumnem roku, saj naj bi odgovore organa dobival z velikimi zamudami,
• ker je poslana dokumentacija nepopolna ali napačna, saj še vedno ni prejel skic, ki se navezujejo na tekstovni del gradbenih dovoljenj,
• ker je pritožbo obravnavala ista oseba, ki je vodila postopek,
• ker ga je oseba, ki je vodila postopek, klicala na zasebno telefonsko številko, zato zahteva informacijo o tem, kdaj je podal soglasje za kontaktiranje preko telefona in kje je organ prejel njegovo telefonsko številko.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in podano s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-19/2020-17 z dne 10. 6. 2021, ki ga je IP prejel dne 16. 6. 2021.

IP je dne 17. 6. 2021 od organa zahteval posredovanje podatka o vseh zadevah, ki jih je organ vodil glede izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo, dozidavo in adaptacijo stanovanjske hiše na naslovu … in popis spisov vseh navedenih zadev.

Organ je dne 22. 6. 2021 IP poslal:

- popis zadeve št. 351-75/2018, vezano na izdajo gradbenega dovoljenja z dne 6. 7. 2018,

- popis zadeve št. 35103-40/00-319, vezano na izdajo uporabnega dovoljenja, dokončno dne 12. 7. 2000 in

- popis zadeve št. 351-498/93, vezano na izdajo gradbenega dovoljenja z dne 25. 5. 1995.

Organ je še pojasnil, da je potrdilo z dne 1. 8. 1984 vzeto iz zadeve št. 351-75/2018 (priloga dopisa pod zap. št. 1).

V telefonskem razgovoru z dne 23. 6. 2021 je organ še dodatno pojasnil, da potrdilo Socialistične republike Slovenija, Občina Slovenska Bistrica, št. 3/4-351-522/84 hrani kot prilogo v novejšem spisu iz leta 2018, preostale dokumentacije, vezane na izdajo navedenega potrdila, pa organ nima, saj gre za starejšo zadevo, ki se hrani v Pokrajinskem arhivu Maribor.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP dalje ugotavlja, da organ v konkretni zadevi ni izdal odločbe, saj je prosilcu ugodil in mu poslal vse zahtevane dokumente, ZDIJZ pa izdajo odločbe predvideva le v primerih, kadar organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Prosilec je nato pritožbo vložil na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki določa, da če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, lahko zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. Organ mora odločati o zahtevi iz prejšnjega stavka nemudoma, najkasneje pa v roku 3 delovnih dni. Ker je organ znova ugotovil, da je prosilcu poslal vse zahtevane informacije, prosilec pa se z ugotovijo organa ni strinjal, je organ prve stopnje pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, kot drugostopenjskemu organu.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru je med strankami sporno, ali je organ prosilcu posredoval vse zahtevane informacije ali ne. Organ namreč zatrjuje, da je prosilcu posredoval vse dokumente, ki jih je zahteval in s katerimi organ razpolaga, prosilec pa vztraja pri tem, da ni prejel vseh skic, ki se navezujejo na tekstovni del gradbenih dovoljenj. IP je zato v pritožbenem postopku preverjal, ali je organ prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente.

IP je v pritožbenem postopku vpogledal v poslano spisovno dokumentacijo, popise zadev, v katerih se nahajajo zahtevani dokumenti, pojasnila organa in pritožbene navedbe prosilca in ugotovil, da organ ne razpolaga z nobenimi dodatnimi dokumenti, ki jih prosilcu ne bi poslal. Glede na navedbe organa v dopisih, IP nima nobenega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da je ta poslal prosilcu vsa gradbena dovoljenja in vse skice, ki se navezujejo na tekstovni del dovoljenj, s katerimi razpolaga, saj so navedbe organa skladne s posredovano dokumentacijo. Organ je prosilcu poleg gradbenih dovoljenj in soglasij za gradnjo posredoval tudi uporabno dovoljenje, ki se nanaša na konkretno gradnjo, čeprav prosilec tega v zahtevi ni zahteval, kar kaže na željo organa v največji možni meri prosilca seznaniti z dokumentacijo vezano na predmetno nepremičnino.

V vlogi z dne 29. 1. 2021 je prosilec navedel, da je prejel fotokopije iz prilog za izdajo gradbenega dovoljenja za adaptacijo stanovanjske hiše, ki je bila podana leta 2018, ne pa tudi prilog k ostalim dovoljenjem. IP je vpogledal v spisovno dokumentacijo in ugotovil, da drugih prilog, ki bi jih organ moral prosilcu še poslati, navedena dokumentacija ne vsebuje. Skladno s 110. členom Gradbenega zakona (GZ-1), smiselno enako določbo pa je vseboval tudi 106. člen Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), je dolžan pristojni upravni organ hraniti dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, vodilno mapo in dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja, na podlagi katerih je bilo izdano gradbeno oz. uporabno dovoljenje v postopku, začetem pred 1. januarjem 2021, deset let po izdaji dovoljenja, lastnik objekta oz. njegov pravni naslednik pa, dokler objekt stoji oz. do njegove odstranitve. Iz navedenega izhaja, da organ dokumentacijo za pridobitev gradbenega (oz. uporabnega) dovoljenja praviloma hrani 10 let, nato pa jo vrne lastniku oz. investitorju, preostalo dokumentacijo, ki je nastala v postopku, pa po določenem roku arhivira. IP posledično nima razloga, da ne bi sledil organu, da je prosilcu poslal vse dokumente, s katerimi v predmetnih zadevah razpolaga, saj iz datumov izdanih soglasij in gradbenih oz. uporabnih dovoljenj razvidno, da gre za postopke, ki jih je organ vodil pred 21, 26 oz. 37 leti. Organ je še dodatno pojasnil, da je Potrdilo Socialistične Republike Slovenije, Občine Slovenska Bistrica, z dne 1. 8. 1984 prosilcu posredoval zato, ker se nahaja v zadevi iz leta 2018 kot priloga; z osnovno zadevo, v kateri je bilo navedeno potrdilo izdano, pa organ ne razpolaga več, saj je zadeva arhivirana pri Pokrajinskem arhivu Maribor. Organ posledično tudi ne razpolaga več s skicami, na katere se navedeno potrdilo sklicuje. Nasprotno pa je organ ravnal v zvezi z dokumenti iz zadeve št. 351-75/2018, saj gre za zadevo, ki se je pri organu začela šele pred tremi leti, zato je organ iz navedene zadeve prosilcu posredoval tako gradbeno dovoljenje kot tudi vse skice vezane na navedeno gradbeno dovoljenje, kot izhaja iz dopisa organa z dne 27. 1. 2021. IP v konkretnem postopku ni zaznal nobenega suma, da bi organ razpolagal z dodatnimi dokumenti in ali skicami, ki jih prosilcu ne bi želel posredovati, saj je iz zadeve razvidno, da je organ vsaki zahtevi prosilca ugodil in mu posredoval vse tiste dokumente, s katerimi je v predmetnih zadevah razpolagal (tudi tiste, ki se po vsebini niso nanašale na zahtevo prosilca).

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, označevati dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oz. da jo pridobi od drugih organov. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da ustvarijo nov dokument ali ga pridobijo od drugih organov, oz. da prosilcu podajajo pojasnila glede zahtevane informacije, temveč prosilcu omogoča le to, da se seznani s tisto dokumentacijo, s katero organ razpolaga.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

Glede pritožbene navedbe, da je bila prosilcu v postopku kršena pravica do obravnave v razumnem roku, IP pojasnjuje, da v postopku ni zaznal nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi glede časovne obravnave zahteve prosilca uvedel prekrškovni postopek. Rok za odločitev o zahtevi prosilca je skladno s 23. členom ZDIJZ 20 delovnih dni od prejema popolne zahteve prosilca. IP ugotavlja, da je organ prvo zahtevo prosilca prejel dne 17. 11. 2020 in o zahtevi prosilca odločil dne 9. 12. 2020, torej je za odločitev o zahtevi prosilca potreboval manj kot 20 delovnih dni. Organ je novo zahtevo prosilca, ki jo je prejel dne 18. 12. 2020 prav tako obravnaval in o njej odločil v roku 26 delovnih dni, kar IP ne ocenjuje kot nerazumni rok ali kot bistveno prekoračen zakonski rok za rešitev zahteve prosilca. V nadaljevanju je organ sicer prosilcu posredoval še dodatne dokumente, ki pa se niso nanašali na zahtevo prosilca, kot tudi dodatna pojasnila, da ne razpolaga z nobenimi drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, vendar slednje ne vpliva na to, da je bilo o obeh zahtevah prosilca odločeno bodisi v zakonskem roku 16 delovnih dni oz. v roku 26 delovnih dni od prejema zahteve. Dodatni razlog, zaradi katerega IP šteje, da rok 26 delovnih dni ne predstavlja nerazumnega roka za rešitev zahteve prosilca, predstavlja tudi dejstvo, da iz spisovne dokumentacije izhaja, da je prosilec te iste dokumente, ki jih je prejel v roku 26 delovnih dni od postavitve zahteve, kot pooblaščenec zahteval že dne 16. 11. 2018, ko je v te dokumente tudi vpogledal in prejel fotokopije spisovne dokumentacije. Prosilec je bil torej z zahtevanimi dokumenti predhodno že seznanjen. Slednje izhaja iz dopisa organa št. 020-128/2018/10 z dne 9. 1. 2019, s katerim je organ prosilcu poslal kopije dokumentacije iz postopka izdanega gradbenega dovoljenja št. 351-75/2018. Iz spisovne dokumentacije izhaja tudi, da je prosilec te iste dokumente znova zahteval tudi dne 11. 9. 2020, ko mu je bil dostop do dokumentov z dopisom zavrnjen, saj je organ ugotovil, da prosilec znova zahteva dokumentacijo, o kateri je organ že odločil in prosilcu omogočil vpogled v projektno dokumentacijo in tudi fotokopiral spisovno dokumentacijo, ki se nanaša na gradnjo predmetne nepremičnine. Pritožbena navedba, da je organ odločil o njegovi zahtevi v nerazumnem roku, ob upoštevanju, da je organ o tej zahtevi odločil že leta 2019 in prosilcu tudi takrat omogočil vpogled in fotokopije, je posledično neutemeljena. Namen ZDIJZ je seznanitev z zahtevano informacijo, prosilec pa je bil s predmetno dokumentacijo seznanjen že leta 2019 (in nato znova tudi 27. 1. 2021 v konkretnem postopku).

Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da je pritožbo prosilca obravnavala ista oseba, ki je vodila postopek. ZDIJZ v 25. členu namreč izrecno določa, da če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, lahko od organa zahteva, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. O takšni zahtevi prosilca odloči organ. Že ZDIJZ torej določa, da če prosilec vloži pritožbo, da ni prejel dokumentov, ki jih je navedel v zahtevi, o takšni zahtevi primarno odloča organ prve stopnje, tj. uradna oseba, ki je pri organu pooblaščena za dostop do informacij javnega značaja. S tem, ko je organ prosilcu dne 19. 5. 2021 poslal pojasnilo, da so mu bili posredovani vsi dokument, ki jih je zahteval, in s katerimi organ razpolaga, je organ ravnal skladno s 25. členom ZDIJZ, torej ne gre za primer, ko bi o pritožbi odločala oseba, ki za odločanje o pritožbi ne bi bila pristojna.

Ponovno pritožbo prosilca z dne 27. 5. 2021 (ki jo je organ prejel dne 31. 5. 2021), v kateri prosilec še vedno vztraja pri tem, da ni prejel vseh zahtevanih dokumentov, pa je organ z dopisom z dne 10. 6. 2021 odstopil v reševanje IP, ki je skladno z 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov (pritožbenega postopka v konkretnem primeru ne vodi Ministrstvo za okolje in prostor, kot je to v pritožbi zmotno navedel prosilec). Organ je v postopku ravnal skladno z 2. členom ZInfP in pritožbo prosilca odstopil pritožbenemu organu v roku, kot ga predvideva 245. člen ZUP, tj. najpozneje v 15 dneh od dneva, ko jo je prejel.

IP na tem mestu sicer ugotavlja, da je organ določena nadaljnja pojasnila prosilcu sicer podajal po preteku zakonskega roka, vendar je organ dne 23. 6. 2021 po telefonu pojasnil, da je bila uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja v predmetnem obdobju iz osebnim razlogov večkrat odsotna. Glede na to, da je organ kljub temu zahteve prosilca ustrezno obravnaval in prosilcu posredoval vse informacije, ki jih je zahteval (in s katerimi organ razpolaga), je IP navedeno kršitev postopka štel za nebistveno.

IP v zaključku še dodaja, da v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zakonitost odločitve organa prve stopnje. Pritožbene navedbe prosilca iz četrte alineje pritožbe se ne nanašajo na izpodbijano odločitev organa, saj prosilca v tem delu pritožbe zanima kdaj je v postopku dal soglasje za kontaktiranje preko telefona oz. kje je organ pridobil njegovo telefonsko številko. IP četrte alineje zato ni obravnaval kot pritožbe zoper odločitev organa, temveč kot zahtevo prosilca za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki. Gre za pravico prosilca, ki se ne uveljavlja v pritožbenem postopku po ZDIJZ, temveč gre za samostojno pravico prosilca, ki jo lahko ta na podlagi člena 15 Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov, uveljavlja neposredno pri upravljavcu osebnih podatkov (tj. pri Upravni enoti Slovenska Bistrica). Navedeno vprašanje torej ni bilo predmet tega pritožbenega postopka.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da je bila odločitev organa, da je prosilcu posredoval vso zahtevano dokumentacijo, s katero razpolaga, pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka