prosilec - Upravna enota Radovljica

POVZETEK:

ODLOČBA:

Številka: 090-334/2022/3

Datum: 7. 12. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZDIJZ) ter 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad.: prosilca), z dne 11. 10. 2022, zoper odločbo Upravne enote Radovljica, Gorenjska cesta 18, 4240 Radovljica (v nad.: organ), št. 090-8/2022-6239-1 z dne 15. 9. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilcev z dne 11. 10. 2022 zoper odločbo Upravne enote Radovljica, št. 090-8/2022-6239-1 z dne 15. 9. 2022, se zavrne.

2. Zahteva prosilcev za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilca sta dne 30. 8. 2022 na organ vložila zahtevo za posredovanje vseh gradbenih in uporabnih dovoljenj za nepremičnino na parc. št. 1743/2 k.o. Mošnje, ki je v lasti Občine Radovljica in pri kateri je v zemljiški knjigi zaznamovano grajeno javno dobro – občinska cesta. Dodatno sta prosilca podrobno navedla, zakaj potrebujeta zahtevane dokumente.

Organ je o zahtevi prosilcev odločil z odločbo, št. 090-8/2022-6239-1 z dne 15. 9. 2022, s katero je zahtevo zavrnil. Dodatno je organ navedel, da je vpogledal v zbirko dokumentarnega gradiva in zahtevane dokumente iskal po podatkih, ki sta jih prosilca navedla v zahtevi ter ugotovil, da se v zbirki ne nahajajo upravna dovoljenja, ki bi ustrezala zahtevi prosilcev.

Zoper odločbo organa sta prosilca dne 11. 10. 2022 vložila pritožbo, v kateri uvodoma navajata, da je v izpodbijani odločbi kot prosilec napačno navedena Odvetniška pisarna Kosmač d.o.o., ki je le zastopnik prosilcev. Dodatno prosilca navajata, da Gradbeni zakon (Ur. l. RS, št. 199/21, 105/22 - ZZNŠPP, v nad.: GZ-1) v 4. odstavku 2. člena določa, da morajo biti »objekti skladni s prostorskimi izvedbenimi akti in predpisi o urejanju prostora, izpolnjevati morajo bistvene in druge zahteve ter biti evidentirani. Gradnjo je treba izvajati skladno z gradbenim dovoljenjem«. Skladno s 6. točko 3. člena GZ-1 je »gradbeno dovoljenje odločba, s katero se investitorju ali investitorki dovoljuje gradnja; gradbeno dovoljenje je tudi integralno gradbeno dovoljenje po določbah tega zakona.«. 6. člen istega zakona pa določa, da je možna gradnja brez gradbenega dovoljenja v primeru postavitve začasnega skladiščnega objekta, novogradnje enostavnega objekta, ki je stavba ali v primeru odstranitve zahtevnega ali manj zahtevnega objekta. Gradbeni zakon (Ur. l. RS, št. 61/17, v nad.: GZ), ki je veljal od 17. 11. 2017 do 30. 12. 2021, je v 5. členu določal, da »gradbeno dovoljenje za gradnjo in prijava začetka gradnje nista pogoj za: enostaven objekt, vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist, začasen objekt in izvrševanje izrečenega inšpekcijskega ukrepa.«. Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/04, s spr. in dop., v nad.: ZGO-1), ki je veljal od 1. 1. 2003 do 1. 6. 2018, je v 1. odstavku 3.a člena določal, da se »gradnja enostavnega objekta lahko začne brez gradbenega dovoljenja«, v 1. odstavku 6. člena pa, da se »vzdrževanje objekta izvaja brez gradbenega dovoljenja.«. Prosilca ne razpolagata s podatkom, kdaj je bila cesta zgrajena, niti kdaj je bila razširjena na način, da se je na njej zgradila šolska pot, zato ne moreta natančno navesti, kateri zakon je bil v času gradnje in širitve ceste veljaven in uporabljiv. Ne glede na to, pa gradbena zakonodaja nikoli ni dopuščala, da za gradbeni inženirski objekt, kar cesta zagotovo je, ne bi bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja. V zvezi s pojmom enostavni objekt, katerega gradnja se je skladno z ZGO-1 lahko začela brez gradbenega dovoljenja, je v 8. členu ZGO-1 navedeno, da »Vlada s predpisom podrobneje določi vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov ter dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta«. Prav tako iz 3. odstavka 3. člena GZ-1 izhaja, da »podrobnejša merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov ter merila za vzdrževanje in manjšo rekonstrukcijo predpiše Vlada RS«. Iz Priloge 1 k Uredbi o razvrščanju objektov (Ur. l. RS, št. 96/22, v nad.: Uredba) je razvidno, da cesta, ki je kategorizirana kot gradbeni inženirski objekt, ni uvrščena med enostavne objekte. Iz tega nedvomno izhaja, da bi za cesto, zgrajeno na parc. št. 1743/2 k.o. Mošnje št. 2158, gradbeno dovoljenje moralo obstajati. Vsled navedenega sta prosilca prepričana, da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, s tem, ko je navedel, da se v zbirki ne nahajajo upravna dovoljenja, ki bi se nanašala na predmet zahtevka in tudi, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Vsled navedenega je organ nezakonito zavrnil zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja. Prosilca sta v pritožbenem postopku tudi priglasila stroške postopka oz. odvetniške stroške.

IP je dne 29. 11. 2022 prejel dopis organa, št. 090-8/2022-6239-6 z dne 25. 11. 2022, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dopisu je organ priložil tudi zaslonske slike svojega informacijskega sistema Krpan in Lotus Notes, kjer je organ preveril, ali razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Organ je zahtevane dokumente v informacijskem sistemu iskal po parc. št. (»1743/2« in »1743«), katastrski občini (»2158 Mošnje« in »Mošnje«) ter lastniku parcele (Občina Radovljica). Zahtevane dokumente je organ iskal tako v tekoči kot aktivni oz. stalni zbirki.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcema ne želi posredovati. IP je s strani organa, v okviru dopisa št. 090-8/2022-6239-6 z dne 25. 11. 2022, prejel zaslonske slike informacijskega sistema Krpan in Lotus Notes, iz katerih izhajajo rezultati iskanja, in sicer po parc. št. (»1743/2« in »1743«), katastrski občini (»2158 Mošnje« in »Mošnje«) ter lastniku parcele (Občina Radovljica). Pri pregledu posredovanih zaslonskih slik je IP ugotovil, da iskanje po prej navedenih kriterijih oz. ključnih besedah ni dalo ustreznih rezultatov. Glede na navedeno oz. glede na zaslonske slike, ki jih je organ IP posredoval tekom tega pritožbenega postopka, IP nima razlogov, da ne bi sledil odločitvi organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilca v pritožbi tudi ne navajata nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jima jih ne želi posredovati. Zgolj navajanje pravnih podlag, na podlagi katerih bi organ, po mnenju prosilcev, moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, pa še ne pomeni oz. ne izkazuje, da organ z njimi dejansko tudi razpolaga.

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilcev zoper odločbo, št. 090-8/2022-6239-1 z dne 15. 9. 2022, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP se strinja s pritožbenimi navedbami prosilcev, da je v izpodbijani odločbi kot prosilec napačno navedena Odvetniška pisarna Kosmač d.o.o., ki pa prosilca v predmetni zadevi zgolj zastopa, pri čemer IP ugotavlja, da, ne glede na storjeno napako, v nobenem delu ni bilo poseženo v pravice prosilcev oz. njune pravice v nobenem delu niso bile kršene.

IP je glede priglašenih stroškov prosilcev v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilcev, torej sta slednja dolžna svoje stroške kriti sama, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Glede na to, da prosilca v zahtevi pojasnjujeta, zakaj potrebujeta zahtevane dokumente oz. izkazujeta pravni interes za dostop do zahtevanih dokumentov, IP dodatno še pojasnjuje, da se, v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva. V postopku dostopa do informacij javnega značaja tako prosilčev interes in pravne koristi niso relevantni. ZDIJZ namreč določa možnost vsakogar, da zahteva informacije, ki predstavljajo informacije javnega značaja, obenem pa ne pozna nobene »privilegirane« kategorije prosilcev. V kolikor gre pri določeni informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je ta dostopna vsem, ne glede na njihov izkazan pravni interes. IP je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Pravni interes posameznika tako v postopku po ZDIJZ ni relevanten in ne vpliva na odločitev organa.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka