prosilec - Upravna enota Novo mesto

POVZETEK:

Prosilka je na organ naslovila zahtevo za dostop do podatka o tem, na kateri pravni fakulteti in kdaj je dotična zaposlena pridobila diplomo oz. naziv univ. dipl. pravnik, kot to izhaja iz spletne strani organa. Organ je zahtevo prosilke zavrnil, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov. Tekom pritožbenega postopka je IP s strani organa prejel fotokopijo sistemizacije oz. pogojev za zasedbo delovnega mesta, ki ga zaseda zaposlena, na katero se nanaša zahteva prosilke. Pri pregledu posredovane dokumentacije je IP ugotovil, da je pogoj za zasedbo navedenega delovnega mesta stopnja izobrazbe (VII/1), ni pa kot pogoja določene smeri izobrazbe (torej se ne zahteva pravna ali druga smer izobrazbe). Glede na ugotovljeno je IP pritožbo prosilke, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-153/2025/4

Datum: 22. 5. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi…., Rozmanova ulica 13, 8000 Novo mesto (v nad. prosilka), z dne 7. 4. 2025, zoper odločbo Upravne enote Novo mesto, Defranceschijeva ulica 1, 8000 Novo mesto (v nad. organ), št. 090-11/2025-6232-3 z dne 31. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilke z dne 7. 4. 2025 zoper odločbo Upravne enote Novo mesto, št. 090-11/2025-6232-3 z dne 31. 3. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 14. 3. 2025 na organ naslovila zahtevo za posredovanje podatka o tem, na kateri pravni fakulteti in kdaj je zaposlena …. pridobila diplomo oz. naziv univ. dipl. pravnik, kot to izhaja iz spletne strani organa.

Organ je zahtevo prosilke z odločbo, št. 090-11/2025-6232-3 z dne 31. 3. 2025, zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organa dodatno navedel, da je javna uslužbenka …., ob sklenitvi delovnega razmerja, izpolnjevala pogoj stopnje izobrazbe, ki je bila, v skladu z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Upravni enoti Novo mesto, predpisana za njeno delovno mesto, t.j. visoko strokovna ali univerzitetna izobrazba, kar je bilo tudi izkazano z listino o pridobljeni univerzitetni izobrazbi javne uslužbenke. Ker je bil pogoj za sklenitev delovnega razmerja javne uslužbenke le ustrezna strokovna izobrazba, ne pa tudi konkretna fakulteta, na kateri je pridobila ustrezno izobrazbo, kakor tudi ne čas pridobitve diplome, ti podatki ne izkazujejo izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta javne uslužbenke. Podatki o tem, na kateri pravni fakulteti in kdaj je javna uslužbenka … pridobila naziv univ. dipl. pravnik tako niso prosto dostopni, ker gre za izjemo po 3. točki prvega odstavek 6. člena ZDIJZ (izjema varstva osebnih podatkov).

Zoper odločbo organa je prosilka dne 7. 4. 2025 vložila pritožbo, v kateri navaja, da 4. člen ZDIJZ določa, da je informacija javnega značaja vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, ne glede na obliko v kateri se informacija nahaja. Pri organih je torej informacija javnega značaja vsak dokument, s katerim organ razpolaga. Organ nedvomno razpolaga z diplomo imenovane javne uslužbenke, ki ima pri organu sklenjeno·delovno razmerje. Prav tako je dostop do zahtevanih podatkov potrebno omogočiti, če je podan prevladujoč javni interes in praviloma vedno, če gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kot je to v konkretnem primeru. Strokovna izobrazba javne uslužbenke je razkrita na spletni strani organa. Prosilka meni, da zahtevani podatki ne predstavljajo izjeme, na katero se sklicuje organ. Razkritje zahtevanega podatka je tudi nujno za zagotavljanje transparentnosti delovanja upravnega organa, saj gre za preveritev informacije, ali je imenovana res univerzitetna diplomirana pravnica, kar lahko vpliva na opravljanje strokovno zahtevnih nalog. Po preveritvi preko sistema Cobiss, kjer so objavljeni vsi podatki pridobljenih diplom, imenovane …. ni med diplomanti nobene od pravnih fakultet na območju RS. Za osebo na ime …. (lahko soimenjakinja) je v sistemu Cobiss navedeno, da je diplomirala na Univerzi v Mariboru - Filozofska fakulteta - Oddelek za slovanske jezike in književnost, leta 2015. Ker se poraja sum, da imenovana nima pridobljene strokovne izobrazbe, kot se to navaja na spletni strani organa, je prosilka prepričana, da je upravičena do zahtevanih podatkov.

IP je dne 10. 4. 2025 prejel dopis organa, št. 090-11/2025-6232-5 z dne 9. 4. 2025, s katerim mu je ta odstopil pritožbo prosilke v pristojno reševanje.

Na podlagi poziva IP, št. 090-153/2025/2 z dne 16. 4. 2025, je organ IP, dne 17. 4. 2025, po elektronski pošti, posredoval sistemizacijo oz. pogoje za zasedbo delovnega mesta, ki ga zaseda … in listino o pridobljeni izobrazbi.

Pritožba ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP je v nadaljevanju te odločbe ugotavljal obstoj, v izpodbijani odločbi zatrjevane izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ pa sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da gre v konkretnem primeru za osebne podatke javnega uslužbenca, je treba upoštevati tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme od izjem. V skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se, kot že zgoraj navedeno, dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Tekom pritožbenega postopka je IP s strani organa prejel fotokopijo sistemizacije oz. pogojev za zasedbo delovnega mesta Višji svetovalec v Oddelku za okolje in prostor, ki ga zaseda …, na katero se nanaša zahteva prosilke. Pri pregledu posredovane dokumentacije je IP ugotovil, da je pogoj za zasedbo navedenega delovnega mesta stopnja izobrazbe (VII/1), ni pa kot pogoja določene smeri izobrazbe (torej se ne zahteva pravna ali druga smer izobrazbe).

Prosto dostopno informacijo javnega značaja predstavljajo tudi tisti podatki, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, to je tisti podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta, na katerem svoje delo opravlja imenovana. Ker je v konkretnem primeru pogoj za zasedbo delovnega mesta Višji svetovalec v Oddelku za okolje in prostor stopnja izobrazbe (VII/1), je podatek v zvezi z delovnim razmerjem imenovane javne uslužbenke podatek o tem, ali ima ta strokovno izobrazbo VII/I. IP je tako v tem pritožbenem postopku vpogledal v diplomsko listino Univerze v Ljubljani, ki mu jo je organ na poziv posredoval dne 17. 4. 2025. Iz nje nedvomno izhaja, da je imenovana pridobila univerzitetno izobrazbo, kar pomeni, da izpolnjuje pogoj (najmanj) strokovne izobrazbe, ki se zahteva za delo na delovnem mestu, kjer je zaposlena pri organu. Ob tem IP dalje ugotavlja, da smer izobrazbe za zasedbo delovnega mesta imenovane ni predpisana (torej se ne zahteva pravna izobrazba), zato podatek o tem, na kateri pravni fakulteti in kdaj je imenovana pridobila naziv univerzitetne diplomirane pravnice, ni v zvezi z njenim delovnim razmerjem. Posledično ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki bi jih prosilec lahko zahteval v tem postopku po ZDIJZ. Ob tem IP ni pristojen, da bi se izven tega postopka spuščal v vprašanje, ali in zakaj je organ določene podatke sam objavil na svoji spletni strani, če ti podatki držijo in ali je imel za to morda soglasje imenovane.

IP ob tem tudi ni sledil pritožbenim navedbam, da je za razkritje zahtevanih podatkov podan prevladujoč interes javnosti. Prosilka namreč ni navedla nobenih konkretnih dejstev, zakaj bi bil ravno ta podatek (ki je varovan osebni podatek, ker ni v zvezi z delovnim razmerjem javne uslužbenke) v prevladujočem interesu javnosti, oziroma kako bi lahko njegovo razkritje pripomoglo k širši javni razpravi o pomembni družbeni temi, ki se nanaša na širši krog posameznikov (npr. poraba javnega denarja, javno zdravje, javna varnost).

Na podlagi vsega navedenega je IP sledil odločitvi organa v izpodbijani odločbi, pritožbo prosilke pa je posledično, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke